Mesić meni, da celotna družba deluje neracionalno: proizvodnja je zapostavljena na račun mešetarjenja, predano delo na račun hitrega bogatenja, sposobnost na račun strankarske pripadnosti. "Inflacijo poganjajo zapravljiva politika, vse večja birokracija, neracionalen sistem lokalne delitve države s prevelikim številom občin in županij ter zanemarjanje in celo uničevanje proizvodnje."

Mesić je kritiziral pretirano gradnjo neproizvodnih objektov in zaposlovanje v administraciji namesto v panogah, ki bi zagotavljale dobiček in izvoz. Še posebno ostro pa je kritiziral prodajo naftne družbe Ina, s čemer bo Hrvaška tudi ob naftne in plinske vrtine ter vodna črpališča. "Kdo prodaja kokoš, ki nese zlata jajca, družbo, ki je v tem negotovem energetskem trenutku še bolj pomembna?" je vprašal Mesić.

Na odgovor mu ni bilo treba čakati dolgo. Prispel je takoj iz Bruslja, kjer se je mudil premier Ivo Sanader. "Nič novega, najbrž so predsedniku govor pisali nekakšni 'svetovalci', a bomo že preživeli in potrpeli še leto dni!" Čez leto dni bodo namreč na Hrvaškem predsedniške volitve. Premier pa je predsedniku posebno zameril, ker niti z eno besedo ni pohvalil vlade za prizadevanja, da bi zmanjšala inflacijo, ki je, kot vedno znova zatrjuje podpredsednik vlade Damir Polančec, "uvožena".

Podučil je tudi predsednika, da si bo vlada v novi pogodbi s kupcem Ine, madžarskim Molom, "za večne čase zagotovila pravico prvega odkupa delnic, če jih bo Mol hotel prodati".

Mesića sta v tem novem sporu s Sanaderjem podprla glavna ekonomska stratega SDP in HNS Zdravko Linić in Radomir Čačić. Linić očita vladi, da je glavni krivec, ker Ina v zadnjih letih ni nič investirala v naftna in plinska črpališča. Za to je vedno krivila Mol, zdaj pa mu prodaja Ino, pravi Linić.

"Noro je razlagati, da je menjava 19 odstotkov lastništva v Ini za 6 odstotkov lastništva v Molu dober posel. Ino je bilo treba prodati na trgu, ne pa pod mizo," pravi Čačić.