Pa si je premislil. Član Slovenske vojske je namreč že letos prijavljen na to tekmovanje! "Res je. Po odličnem rezultatu, ki sem ga pred kratkim dosegel na dvojnem Ironmanu v madžarskem mestu Bonyhad, sem sprejel odločitev, da novembra odpotujem v Mehiko, kjer sem že prijavljen na desetkratni Ironman. Počutim se namreč fenomenalno, sem v dobri formi, zato verjamem, da bom v Monterreyu visoko uvrščen. Še vedno ostajam tudi pri cilju, da startam na svetovni rekord, ki je star že več kot 10 let in znaša 8 dni ter 2 uri," nam je povedal 32-letnik.

Matej je na Madžarskem osvojil drugo mesto, med drugim pa je premagal do takrat vodilnega v skupnem seštevku svetovnega pokala, Singapurčana Kua Harn Weija in pet nekdanjih zmagovalcev svetovnega pokala. "V cilju je bil od mene boljši samo Avstrijec Andreas Karral, a le za osem minut, medtem ko sem bil sam od tretjeuvrščenega hitrejši za dve uri. Kot zanimivost: ko sem lovil Andreasa v teku in ga dvakrat prehitel (teče se v krogih), mi je pri drugem prehitevanju dejal: 'You're an animal. (Ti si žival.)' To mi je dalo dodatno motivacijo za prijavo na desetkratni Ironman."

Madžarska je bila tretja postojanka za ultratriatlonce, na koledarju sta le še dvojni Ironman v ZDA in desetkratni v Mehiki. "Trenutno sem osmi v skupnem seštevku, čeprav sem se od prvih treh prireditev udeležil le ene, z dobrim rezultatom pa lahko pridem precej više, morda celo do prvega mesta. Veseli me, da v nasprotju z lanskim letom letos na dvojnem Ironmanu nisem imel krize, in tudi to je eden od razlogov, zakaj me navdaja optimizem pred potovanjem v Mehiko." V Markovičevi ekipi bodo maser Jaka Kolenc ter pomočnika Tomaž Rakar in Žiga Novak, medtem ko se je sodelovanje s trenerjem Igorjem Kogojem končalo. "Dal mi je dovolj znanja, da lahko sam nadaljujem pot. Še vedno pa ostajam zvest triatlonskemu klubu 3K ŠPORT. V ekipi ne bo niti očeta Janeza, ki me sicer redno spremlja na tekmovanjih v Evropi. Vzrok je strah pred letenjem."

Pa je Mateja kaj strah neuspeha, ker se s tolikšno dolžino tekmovanja nikoli ni spoprijel? "Niti najmanj. Poglejte, za tovrstno tekmovanje ni treba postopoma večati naporov. Tudi Jure Robič se je na kolesarsko dirko RAAM pripravljal z dokaj normalnimi treningi. Zmotno je prepričanje, da moraš trenirati deset ur na dan, se nalašč odrekati spanju itn. Telo mora biti pred tekmovanjem spočito, na tovrstnem tekmovanju moraš le še glavo prepričati, da si pripravljen na napore. Še najbolj se bojim morebitnih halucinacij. Nekateri tekmovalci so mi dejali, da so čez progo tekle ženske v belih oblekah. Ko sem pred časom tekmoval na Adventure race, kjer sem bil buden tri dni - to je bilo tudi moje najdaljše obdobje budnosti -, sem v gozdu namesto dreves videl lesene hiške. V Mehiki bom poskušal vsaj tri dni zdržati brez spanja, potem pa si bom pomagal s 'powersleepi', 15-minutnimi obdobji spanca. Glede halucinacij se bom za nasvet obrnil na Robiča. Njega so menda napadali poštni nabiralniki ob cesti."

Nazadnje smo Mateja vprašali še, kakšno vzdušje vlada znotraj družine ultratriatloncev, še posebno, ker bo v Mehiki edini Slovenec. "Odlično, boljše si težko predstavljam. Gre za skupino približno 30 tekmovalcev - za Mehiko je do zdaj prijavljenih 21 - in prav vsi se dobro razumemo. Še več, na tekmovanjih si večkrat pomagamo, redno si izmenjujemo nasvete itn. Naj omenim še zanimivost iz Madžarske. Ko smo se odpravljali domov, je bilo mogoče zaslediti veliko orošenih oči. Napovedovalka je dejala: 'Toliko železnih mož, pa tako veliko solz.'"