Toda kljub temu, da je po občinskih ocenah zdravstvenih programov premalo, se število programov v letošnjem letu sploh ne bo povečalo, so sporočili z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
"Ni nam znano, na podlagi katerih kriterijev je MOL izračunala potrebne širitve. ZZZS mora upoštevati enotne kriterije za vso Slovenijo in ne želje posameznih občin ter lokalne interese," so v pojasnilo zapisali na ZZZS in dodali, da so letos širitve zdravstvenih programov pripadle občinam, kjer je preskrbljenost pod slovenskim povprečjem, v Ljubljani pa je preskrbljenost blizu povprečja.
Po treh letih čakanja do ortodonta, treh in pol do protetika
Na primarni ravni se obseg zdravstvenih programov za celotno Slovenijo vsako leto povečuje, denimo lani se je povečalo število programov na področju zobozdravstva, letos programi dispanzerjev za ženske in ponovno zobozdravstva. Toda podatki za celotno Slovenijo ne veljajo tudi za Ljubljano, kjer povečanj ni bilo.
V zobozdravstvu v prestolnici je stanje še vedno alarmantno, podatki ZZZS pričajo, da vsak zobozdravnik v Ljubljani zdravi 2004 paciente, čakalne dobe pa so od pol leta do leta in pol. Ljubljanske zdravnike poleg Ljubljančanov obiskujejo tudi mnogi prebivalci drugih občin. V protetiki bo večina zdravnikov sprejela pacienta šele v roku enega leta, pri nekaterih zdravnikih pa bo na zdravljenje čakal tudi tri leta in pol. Kljub temu na ZZZS menijo, da je glede na razmere v drugih občinah preskrbljenost z zdravstvenimi storitvami v Ljubljani "primerna". Podobno stanje je tudi drugje. Čakalne dobe pri ortodontih so od dva meseca do več kot dve leti za zdravljenje in od dva meseca do tri leta za pridobitev ortodontskega aparata. "Treba bi bilo povečevati število nosilcev po Sloveniji in s tem razbremenjevati zdravnike v Ljubljani," menijo na ZZZS. Čakalne dobe v fizioterapiji pa so do nekaj več kot dvajset dni za poškodbe in tudi do pol leta za kronična stanja. "V tej dejavnosti bi bile širitve potrebne," pa priznavajo na ZZZS.
Programi so zagotovljeni in financirani, ni pa zdravnikov
"Tudi nekatere druge občine predlagajo širitve zdravstvenih programov, a praviloma v manjšem obsegu kot MOL. A bolj kot širitev programa je problem zagotoviti zdravnike za že dogovorjene programe, kot se denimo dogaja na Ravnah na Koroškem," so povedali na ZZZS. S tem se strinjajo tudi v Zdravniški zbornici Slovenije. "Povsod po Sloveniji, tudi v Ljubljani, primanjkuje zdravnikov, ki bi izvajali programe, narašča kadrovsko povpraševanje, ponekod zaradi pomanjkanja že zapirajo ambulante. Obremenjenost zdravnikov in število opredeljenih pacientov na zdravnika pa se povečujeta," je povedala predsednica Zdravniške zbornice Gordana Kalan.
S takšnim problemom se sooča tudi MOL, nedavno so namreč z razpisom iskali splošnega zdravnika v Dravljah, ki bi mu podelili koncesijo za deset let, a na razpis niso prejeli prijave, zato ga bodo konec septembra ponovili. "To, da na prejšnjem razpisu ni bilo prijav, nikakor ne pomeni, da bi bilo zdravnikov dovolj. V novem razpisu bomo rok za prijavo podaljšali in pričakujemo, da bo koncesija podeljena," je prepričana Tilka Klančar, načelnica oddelka za zdravstvo in socialno varstvo MOL.
