V pospeševalniku LHC bo prihajalo do trkov protonov s skoraj svetlobno hitrostjo, znanstvenike pa predvsem zanima, kakšni delci pri tem nastanejo. Prepričani so, da bo od 6,4 milijona evrov vrednega poskusa imelo korist celotno človeštvo in vklop primerjajo z „mini Velikim pokom“, fizikalnim dogodkom, ki naj bi pred 13,7 milijardami let ustvaril vesolje. Takrat naj bi „počil“ neznani objekt v velikosti kovanca.
Znanstveniki upajo, da bodo „videli in doživeli nepričakovano“. Gerardus t'Hooft iz Univerze v Michinganu je izjavil:„Upam, da bomo videli stvari, za katere sploh nismo vedeli, da obstajajo.“ Eksperiment v 27 kilometrov dolgem krožnem predoru globoko pod francosko-švicarsko mejo naj bi prinesel tudi nova spoznanja o skrivnostih astronomije, na primer antimateriji.
Eksperiment v Cernu bo spremljajo 60.000 računalnikov
Za jutrišnji zgodovinski eksperiment v Cernu bodo znanstveniki za obdelavo podatkov uporabili mrežo s 60.000 računalniki. Znanstveniki bi s poskusom radi dobili odgovor na vprašanje, od kod delcem masa.
V Cernu kljub 7 milijard evrov vrednemu projektu in veliki računalniški zmogljivosti nimajo dovolj kapacitet, da bi uspeli shraniti in analizirati vse podatke, zbrane med eksperimentom. Znanstveniki ženevskega laboratorija so našli način, na katerega lahko breme zbiranja podatkov razdelijo med računalniške centre po celem svetu.
S pomočjo LHC mreže, ki jo sestavlja 60.000 računalnikov, bodo znanstveniki shranili podatke o trenutku, ko se bodo protoni v pospeševalniku zaleteli. Ogromno število računalnikov je potrebnih zato, da bodo znanstveniki med vsemi podatki, ki jih bodo zbirali štirje detektorji, uspeli najti tiste, ki jih potrebujejo.
Podatke bodo prek hitrih povezav pošiljali na 11 najbolj uglednih raziskovalnih inštitutov v Evropi, Severni Ameriki in Aziji, od tam pa naprej na 150 raziskovalnih inštitutov po svetu, kjer jih bo proučevalo več tisoč znanstvenikov.
