Seja odbora za promet je bila sklicana na zahtevo poslanske skupine Zares s prvopodpisanim Pavlom Gantarjem. Predlagala je sprejem več sklepov: da je bil predor Šentvid tako hitro odprt zaradi političnih pritiskov, da je bila z zamenjavo uprave Darsa lansko jesen pomembno okrnjena strokovnost uprave družbe in da je minister Žerjav za dogodke neposredno politično odgovoren. Odbor je po več kot štiriurni razpravi vse predlagane sklepe zavrnil.

Razprava o politični odgovornosti - seje odbora za promet so se udeležili prav vsi vpleteni v gradnjo predora Šentvid - je sicer minila v znamenju podajanja žogice med predstavniki Darsa in izvajalca gradnje, družbo SCT, vztrajanja opozicijskih Zaresa in LDS, da za dogodke nosi politično odgovornost minister Žerjav, ter branjenja prometnega ministra s strani članov odbora iz vrst koalicije.

Žerjav je pojasnil, da je ob nastopu funkcije septembra lani podedoval zastoj investicije gradnje predora Šentvid in si zadal čimprej končati izgradnjo. "Moja želja ni bila predor končati pred volitvami, ampak pred turistično sezono. In v zvezi z rokom odprtja ni bilo nobenega političnega pritiska. Delali smo v dobro ljudi," je zagotovil Žerjav in dodal, da je tudi stroka potrdila, da je predor Šentvid mogoče končati do 30. junija.

Da je vodstvo Darsa ob imenovanju na položaj naletelo na zastoj del pri projektu Šentvid, je opozoril tudi predsednik uprave Darsa Tomislav Nemec in dodal, da je bil ključen cilj končati investicijo. Nemec je dejal, da je v zvezi s Šentvidom edini utemeljen očitek ta, ki se nanaša na pridobitev uporabnega dovoljenja - tega je Dars pridobil šele nekaj dni po odprtju predora Šentvid.

Nihče se ne čuti krivega za dogodke v predoru

Medtem ko se ministrstvo za promet in Dars ne čutita odgovorna za dogodke v predoru Šentvid, krivdo zavračajo tudi v SCT. Kot je poudaril izvršni direktor za pravne zadeve pri SCT Stanko Štrajn, je bistveno vprašanje, zakaj je odpadel protipožarni omet in na to vprašanje mora odgovoriti stroka. Nadzorni inženir Milan Črepinšek iz družbe JV ZPC pa je dejal, da je šlo za skrito napako in da vso stroko zanima, kaj je šlo narobe.

Kot je pojasnil Štrajn, je bil v Sloveniji protipožarni omet prvič uporabljen v predoru Šentvid. Po njegovih ocenah bi bilo zato normalno, da bi ga najprej preizkusili, do česar pa ni prišlo. "SCT sicer nosi objektivno pogodbeno odgovornost, a smo verjeli kontrolnemu mehanizmu in zahtevi naročnika, da dela končamo do 30. junija," je zatrdil Štrajn.

Po Štrajnovih besedah je sicer SCT dežurni krivec za vse probleme, čeprav ne trdi, da je SCT v vsem ravnal prav. "Do takih zapletov, kot so se zgodili v zvezi s predorom Šentvid, pa pride, ko stroka ne more parirati zahtevam politike," je zatrdil Štrajn, ki je v SCT zaposlen zadnji dve leti, pred tem pa je bil deset let zaposlen na Darsu in, kot trdi, zaradi nestrinjanja v razpisom za predor Šentvid v letu 2004, degradiran z mesta izvršnega direktorja za pravne zadeve v strokovnega sodelavca.

Razprava na seji odbora za promet se je kar nekajkrat spustila na povsem tehnično raven. Svoj pogled na dogodke je želel med drugim predstaviti tudi strokovnjak za predorsko varnost Andrej Čufer, ki je projektiranje projekta označil kot nestrokovno, a mu je predsednik odbora Josip Bajc (SLS) večkrat vskočil v besedo in ga opozoril, da odbor ugotavlja politično odgovornost.

Petek: Žerjav bi moral odstopiti, ne samo ponuditi odstopa

Tudi Milan Petek (LDS) se je strinjal, da mora odgovor o krivcu za dogodke v predoru Šentvid dati stroka, odbor za promet pa da se ukvarja zgolj z ugotavljanjem politične odgovornosti. "Zame je minister za promet Radovan Žerjav objektivno politično odgovoren. Potrebno bi bilo, da bi odstopil s položaja, ne pa da je zgolj ponudil svoj odstop," je poudaril Petek.

V bran ministru Žerjavu je stopil Jožef Horvat (NSi), ki je menil, da problem v zvezi s predorom Šentvid izvira v notranji kontroli pri izvajalci, ki je po njegovih besedah zatajila. Tudi Jože Tanko (SDS) politične odgovornosti ne vidi pri ministru, saj ta ni spremenil načina izvedbe protipožarne zaščite v stari galeriji predora Šentvid, prav tako ni vplival na odločitve in tudi ne izsilil roka odprtja predora, temveč je zahteval samo izpolnjevanje pogodbenega roka.

Srečko Prijatelj (SNS) pa je ocenil, da sploh ni pomembno, ali minister Žerjav odstopi s položaja ali ne, saj se problemi na ta način ne bodo rešili. Po njegovih ocenah bi se v interesu preiskave moralo zgoditi kakšno pridržanje. Član uprave Darsa Aleš Hojs je v zvezi z ovadbami dejal, da si Dars ne upa podajati kazenskih ovadb brez utemeljenih sumov. Je pa, kot je povedal, že ovadena uprava Darsa.