Vprašanja so razdeljena v štiri sklope, pojasnjuje v Svizu. V prvem sklopu stranke sprašujejo, ali se stranke strinjajo z veljavno ureditvijo financiranja javnega in zasebnega šolstva ter ali nameravajo po volitvah, če bodo v vladi, spremeniti način in obseg financiranja javnega in zasebnega šolstva.
Drugi sklop zadeva visokošolski izobraževalni prostor, stranke pa sprašujejo, ali visokošolski prostor razumejo kot področje, ki naj ga ureja trg, ali kot javno dobro, ter kako nameravajo urediti financiranje javnega in zasebnega šolstva. Stranke sprašujejo tudi o ureditvi financiranja javnih in zasebnih visokošolskih zavodov, o tem, kolikšen delež javnih sredstev bi v prihodnjem letu namenili za visoko šolstvo in raziskovalno dejavnost, ter o trenutno veljavni ureditvi sestave upravnih odborov javnih raziskovalnih zavodov.
V sindikatu ugotavljajo, da se je vrednotenje izobraževalnega dela v novem plačnem sistemu v primerjavi z uradniškim, vojaškim, novinarskim in zdravniškim delom znižalo, zato stranke sprašujejo, ali se jim zdi vrednotenje dela v vzgoji in izobraževanju v primerjavi z navedenimi poklici ustrezno. Zanima jih še, ali bi bile stranke pripravljene sprejeti pogajanja za odpravo anomalij novega plačnega sistema.
V zadnjem sklopu vprašanj Sviz sprašuje stranke glede resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2008-2011. Kot so zapisali, je napoved o možnosti združevanja ali statusnega preoblikovanja v prožnejše statusne oblike razumeti tako, da bo financiranje zavodov, ki bodo predmet preoblikovanja, preneseno na pokrajine. Od političnih strank želijo zato izvedeti, ali se strinjajo s to spremembo, in če se, kako in za katere zavode naj bi se izvedlo združevanje. Sviz zanima še, ali stranke soglašajo z možnostjo, da bo tako preoblikovanje zavodov posledično vplivalo na zmanjšanje števila zaposlenih strokovnjakov v teh zavodih.
Vprašanja so predsednikom strank poslali v začetku tedna, do danes pa so prejeli odgovor stranke Lipa, so sporočili iz Sviza.
