"Socialni podjetniki smo se odločili, da ni dovolj siromašnemu človeku dajati ribo, niti ni dovolj, da ga naučimo, kako jo ujeti, mi želimo več in ne bomo mirovali, dokler ne preuredimo vse ribiške industrije," pa pravi Bill Drayton, oče socialnega podjetništva, pobudnik in ustanovitelj Ashoka Foundatuion, ki je doslej podprla razvoj 1800 socialnopodjetniških projektov po vsem svetu, iz posebnega sklada pa namenja 30 milijonov dolarjev na leto. Med primeri dobre prakse najdemo tudi ameriško voditeljico pogovornih oddaj Oprah Winfrey in njeno Angels Network. V EU socialna ekonomija zaposluje 11 milijonov ljudi, od tega devet v starih članicah Unije, ustvarja pa približno desetino BDP.
V Veliki Britaniji kar 55.000 socialnih podjetij
"Ti ljudje in taki primeri želijo dokazati, da se v vsakem človeku skriva potencial. In če mu pomagamo, da ga razvije na pravi način, bo ustvarjalno prispeval k družbi. Tega se moramo znova naučiti tudi v Sloveniji - ljudje nismo repromaterial, ki ga izrabiš in odvržeš, temveč ustvarjalni potencial. Zato je vsak človek, ki se znajde na obrobju ali ne razvije svojih potencialov, preprosto izguba razvojnega kapitala družbe," opozarja mag. Zdenka Kovač, strokovnjakinja za socialno podjetništvo na Gea Collegeu, ki bo sredi septembra organiziral mednarodno konferenco Kompetence za razvoj socialnega podjetništva.
Socialno podjetništvo po njenih besedah lahko ob pomoči družbeno odgovornega ravnanja klasičnih profitno usmerjenih podjetij in sistematični podpori vlade tako na državni kot na lokalni ravni dosega čudeže. "To dokazuje 55.000 socialnih podjetij v Veliki Britaniji, ki so nastala v zadnjih desetih letih kot posledica jasne strategije Blairove vlade, podobno je na Finskem in v Belgiji. Da ne govorimo o Italiji, ki je evropski primer dobre prakse po razvoju socialnih kooperativ," poudarja Kovačeva.
Socialno podjetništvo pri nas še v povojih
V Sloveniji je okoli 20.000 organizacij, ki imajo posamezne elemente socialnega podjetništva. V širši sklop socialne ekonomije prištevamo društva, zadruge, fundacije, invalidska podjetja in zaposlitvene centre, podeželska razvojna jedra, nekatere lokalne razvojne centre, sklade dela, občinske mladinske in kulturne centre ter humanitarne organizacije. Še najbližje socialnemu podjetništvu so invalidska podjetja in zaposlitveni centri, ki skupno zaposlujejo nekaj več kot 13.000 ljudi. Vendar jih zaradi nejasne definicije in nejasnih pravnih podlag večina ne izpolnjuje evropsko določenih kriterijev za socialno ekonomijo in socialno podjetje. "Zato je potreben krovni zakon o družbeni ekonomiji in družbenem podjetništvu. Poleg jasne definicije družbenega podjetništva mora vlada nedvoumno vzpostaviti tudi ustrezno podporno okolje ter izraziti jasno voljo in namero, da bo s posebnimi ukrepi spodbujala socialno podjetništvo," meni Kovačeva.
Ključni generator socialnih podjetij je v EU nevladni sektor, ki pa v Sloveniji po vseh mednarodnih kazalnikih prav zaradi pomanjkanja podjetniških kompetenc in neurejenega pravnega statusa socialnih podjetij znatno zaostaja.