Razrešeni premier je po glasovanju dejal, da je vse svoje odločitve kot premier sprejemal po svoji vesti in prepričanju, da domovini služi po najboljših močeh. Kot je dejal, po neizglasovani zaupnici ne čuti nobene grenkobe, zahvalil pa se je svojim ministrskim kolegom, tako tistim, ki so z njim vztrajali do konca, kot tistim, ki so vlado zapustili predčasno. Po koncu seje sicer Pahor dodatnih izjav ni želel dajati, novinarjem je odvrnil le, da so zdaj na vrsti drugi.

Pahor je vprašanje zaupnice vezal na imenovanje petih ministrskih kandidatov, ki danes niso dobili podpore večine poslank in poslancev. S tem je bila Pahorjevi vladi izrečena nezaupnica. Za zaupnico so glasovali vsi poslanci SD in LDS ter nepovezani poslanci Alojz Posedel, Vili Trofenik in Franc Žnidaršič. Proti pa so glasovali vsi poslanci SDS, SLS, SNS, DeSUS in šest poslancev Zares. Poslanec Zares Alojz Potočnik se je glasovanja vzdržal, nepovezana poslanca Andrej Magajna in Vili Rezman pa se glasovanja nista udeležila. Skupaj je torej glasovalo 88 od 90 poslancev.

Z neizglasovano zaupnico je bil Pahor razrešen s funkcije, njegova vlada pa mora do izvolitve nove opravljati tekoče posle. Pahor je sicer tretji premier v zgodovini samostojne Slovenije, ki je dobil nezaupnico državnega zbora in je zato predčasno zaključil mandat. Pred Pahorjevo sta namreč na tak način padli vladi Lojzeta Peterleta in Janeza Drnovška. Predčasnih volitev pa doslej v Sloveniji nismo imeli.

Odzivi na padec vlade: Za Janšo nezaupnica pomemben korak k iskanju rešitev za razvoj Slovenije

Mandat predčasno končuje deveta slovenska vlada

Borut Pahor - tretji slovenski premier, ki je predčasno sklenil mandat

Vladi je bila izglasovana nezaupnica, kaj sledi?

Ekonomisti: Nezaupnica je pozitivna novica za reformni proces

Cerar: Status padle vlade je večni problem

Vlada Boruta Pahorja v državnem zboru ni prestala glasovanja o zaupnici, zato bo do prisege nove vlade opravljala tekoče posle. Kaj natančno to pomeni, je po besedah pravnika Mira Cerarja večni problem, ker uradnega izraza, ki bi ga pravo določalo, za trenutno stanje ni. Kot je pojasnil za STA, vlada sedaj lahko opravlja le "rutino".

Opravljanje tekočih poslov za vlado, ki ni dobila zaupnice v državnem zboru in je predčasno končala mandat, torej pomeni, da lahko opravlja le tisto, kar je potrebno za normalno funkcioniranje države. Tako po besedah Cerarja v ta okvir ne sodi sprejemanje odločitev, ki bistveno spreminjajo obstoječe stanje, razen v dveh primerih: "če gre pri tem za to, da se do konca izpeljejo že prej začeti postopki, ali da nek bistven poseg v obstoječe stanje terja neka nujna, izredna potreba države", na primer varstvo človekovih pravic.

A za pojem "tekoči posli" ni pravne opredelitve, ki bi bila bolj natančna. Tako je treba presojati "od primera do primera, od imenovanja do imenovanja, od sprejema akta do sprejema akta, recimo vladnega", ali je vlada ostala v tem okviru ali pa je morda kaj presegla, pravi Cerar. Če bi vlada sedaj predlagala kakšne zakone ali recimo proračunske spremembe, pa bi poleg vlade presojo o tem, ali gre za tekoče posle, opravil tudi DZ, je še dodal pravni strokovnjak.

Ministri so do prisege nove vlade zdaj "ministri, ki opravljajo tekoče posle", kar je, priznava Cerar, sicer najbolj pravilen izraz, a je hkrati zelo neprikladen za praktično uporabo. Lahko pa se uporabi tudi izraz v.d. ministra, je še dejal Cerar. Uradnega izraza, ki bi ga pravo določalo, ni, zato se tu uporabljajo "izrazi, ki jih slišimo iz tujine ali pa iz neke prakse pri nas".

Germič bi imel odgovorno delo DZ do konca

Po neizglasovani zaupnici vladi se septembrska seja DZ nadaljuje, nadaljnje delo pa bo odvisno od razvoja dogodkov, pojasnjuje predsednik DZ Ljubo Germič. Želi si, da bi DZ svoje delo opravil odgovorno do konca mandata in sprejel čim več dobrih odločitev. Podobno kot vlada bo do volitev tudi DZ po Germičevih besedah opravljal tekoče posle. 

Kot je Germič pojasnil za STA, bo DZ v prihodnjih 30 dneh čakal na morebitne kandidature za novega predsednika vlade, možno pa je tudi, da Pahor ponovno vloži predlog za glasovanje o zaupnici. Po Germičevih besedah naj bi predvidoma tudi oktobrska seja še potekala normalno, novembrska pa bo odvisna od tega, ali bodo razpisane predčasne volitve.

Podobno kot vlada bo tudi DZ v tem času opravljal tekoče posle, "seveda pa nikoli ne bi bilo dobro, da neke odločitve, ki bi bile nujne in bi jih bilo treba sprejeti, DZ ne bi sprejel", je dejal Germič. Če v 30 dneh DZ ne bo izglasoval novega predsednika vlade ali na ponovnem glasovanju vnovič potrdil Pahorja, bo Germič o tem obvestil predsednika republike, ki ima po ustavi možnost, da razpusti DZ oziroma razpiše predčasne volitve. "Lahko pa v tem času seveda pridemo do novega predsednika vlade in potem delamo naprej," pojasnjuje predsednik DZ.

Na vprašanje, ali obstaja možnost, da se bo pojavil tak kandidat, ki bo dobil večinsko podporo poslancev, je odgovoril, da smo že imeli takšne primere, zato tega ne izključuje. "Čas pa bo pokazal, ali bo temu tako ali ne," je dejal. Napovedi strank dajejo temu po njegovih besedah sicer malo upanja, ampak je treba počakati, dokler obstaja možnost. Germič je ob tem zanikal, da so se v stranki LDS pogovarjali o možnih kandidatih za novega mandatarja.