Vlada je mandat nastopila 21. novembra 2008, levosredinski koalicijski četvorček (SD, Zares, DeSUS, LDS) pa je v palači na Gregorčičevi nasledil desnosredinsko vlado pod vodstvom predsednika SDS Janeza Janše.

Nekaj manj kot tri leta vladanja pod Pahorjevo taktirko je zaznamovala predvsem huda gospodarska kriza ter iskanje formule za ublažitev njenih posledic. Slovenija se je soočala s finančnim krčem, povečanim zadolževanjem in rastjo brezposelnosti ter padcem konkurenčnosti. Prepočasen in neustrezen odziv na izzive gospodarske krize in neizpeljava strukturnih reform so bili glavni očitki vladnemu kabinetu.

Ob tem so na njeno podobo v javnosti še dodatno vplivali nekateri spori v koaliciji in afere. Vlada je decembra 2008 po javnomnenjski raziskavi Vox populi uživala skoraj 56-odstotno podporo javnosti, danes pa skoraj 84 odstotkov vprašanih meni, da je neuspešna.

V javnosti so najbolj odmevale afere bulmastifi, NPU in Ultra. Na Pahorja so številni očitki leteli zaradi njegovega načina vodenja, vlada pa se je spopadala tudi z različnimi pogledi na kadrovanje v gospodarstvu in v politiki.

Pahor je izpostavljal reformno politiko, vendar je največjo reformo - pokojninsko - javnost v veliki večini zavrnila na referendumu. V tem mandatu so šli volivci na referendum šestkrat, štirikrat samo v zadnjem letu. Je pa podporo na referendumu dobil arbitražni sporazum s Hrvaško, po katerem bo arbitražno sodišče razsodilo o meji med državama.

Referendumski trojček zapečatil Pahorjevo usodo

Na junijskem referendumskem trojčku, ki je po mnenju nekaterih analitikov zapečatil Pahorjevo usodo, so padli pokojninska reforma, zakon o preprečevanju dela na črno in novela zakona o arhivih. Letos aprila je na referendumu padel zakon o malem delu.

Referendum grozi še enemu od projektov Pahorjeve vlade, družinskemu zakoniku, ustavnost referendumske zahteve pa je v presoji ustavnega sodišča. Pahor je sicer načrtoval, da bo v primeru zaupnice vnovič poskušal s padlimi reformami, na mizi pa je tudi zdravstvena reforma.

Nedokončani mandat Pahorjeve vlade je zaznamovalo tudi veliko število menjav, kar 12, na ministrskih položajih. Ministri so odhajali iz osebnih razlogov, drugi zaradi različnih strankarskih afer.

36 za in 51 proti: Vladi je bila izglasovana nezaupnica

Velik osip ministrov

Oktobra 2009 je s položaja ministrice za lokalno samoupravo in regionalni razvoj odstopila Zlata Ploštajner (DeSUS). Nasledil jo je Henrik Gjerkeš, ki je decembra lani odstopil potem, ko so ga policisti ujeli pri vožnji pod vplivom alkohola. Mesto ministrice je nato prevzela dotedanja državna sekretarka Duša Trobec Bučan, ki je odstopila 18. aprila, ker je menila, da nima podpore Pahorja. Takoj zatem je koalicijo zapustil DeSUS.

V začetku leta 2010 je potem, ko je računsko sodišče opozorilo, da se ni uspešno spopadel z nepravilnostmi pri ločevanju odpadkov, z mesta ministra za okolje in prostor odstopil prvak DeSUS Karl Erjavec. Nasledil ga je Roko Žarnić, ki pa je ob odhodu DeSUS iz koalicije ostal v vladi in izstopil iz stranke.

Erjavčevemu odstopu so v prvih mesecih leta 2010 sledili odstopi še treh ministrov. Marca je odstopil minister za kmetijstvo Milan Pogačnik, kateremu so očitali nepravilnosti v zadevi bulmastifi, s prvakom SNS Zmagom Jelinčičem pa so ga policisti pridržali zaradi suma jemanja podkupnin glede zemljišč v Murski Soboti.

Aprila je iz osebnih razlogov odstopil minister za zdravje Borut Miklavčič, ki ga je nasledil Dorjan Marušič.

Lahovnik odstopil zaradi razhajanj z Golobičem

7. julija 2010 je dva dni po izstopu iz stranke s funkcije ministra za gospodarstvo odstopil Matej Lahovnik (Zares). Kot je navedel, njegovo delo v vladi skupaj z ministrom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter prvakom Zares Gregorjem Golobičem zaradi številnih razhajanj ni bilo več mogoče.

Ministrska ekipa je nedotaknjena zdržala do 5. junija, ko je dan pred junijskim referendumskim trojčkom s funkcije ministra za visoko šolstvo odstopil prvak Zares Gregor Golobič. Svoj odstop je napovedal istočasno s predlogom Zares za temeljito rekonstrukcijo vlade, in sicer po močnem padcu zakona o malem delu na referendumu.

Odzivi na padec vlade

27. junija so tako po izstopu Zares iz koalicije ministrske položaje zapustile vse tri ministrice te stranke. Poleg gospodarske ministrice Darje Radić sta odšli še prva dama ministrstva za javno upravo Irma Pavlinič Krebs in ministrice za kulturo Majda Širca.

Zadnja je Pahorjevo ministrsko ekipo 10. avgusta zapustila sicer dvakrat neuspešno interpelirana ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal (LDS), potem ko sta računsko sodišče in Komisija za preprečevanje korupcije ugotovila nepravilnosti pri najemu prostorov za Nacionalni preiskovalni urad (NPU).

Mandat predčasno končuje deveta slovenska vlada

Vlada premiera Boruta Pahorja je deveta vlada v zgodovini samostojne Slovenije. Pred Pahorjevo je od prvih večstrankarskih volitev Slovenijo vodilo osem koalicijskih vlad. Od teh sta dve vodenje države naslednikom predale po izglasovani nezaupnici v DZ, vse ostale pa po volitvah.

Prvo vlado v zgodovini samostojne Slovenije je vodil Lojze Peterle, sestavljale pa so jo večinoma stranke, združene v koaliciji Demos. Do spremembe zakonodaje v letu 1991 je vlada sprva delovala kot izvršni svet skupščine RS, ministri pa so bili republiški sekretarji. Decembra 1991 je koalicija Demos, ki je sicer zmagala na prvih demokratičnih volitvah leta 1990, razpadla, z njo pa tudi Peterletova vlada. Njegovo premiersko obdobje se je končalo s konstruktivno nezaupnico.

Nova vlada je bila v parlamentu izvoljena maja 1992, vodil jo je Janez Drnovšek, sestavljale pa so jo stranke LDS, SDS, ZLSD, Zeleni Slovenije, Demokratska stranka Slovenije in Socialistična stranka Slovenije.

Decembra istega leta so potekale državnozborske volitve, na katerih je zmagala LDS. Predsednik tretje vlade pa je januarja 1993 spet postal Janez Drnovšek, ki je vlado sestavil skupaj s SKD, ZLSD in SDSS. Slednja je leta 1994 zaradi zamenjave obrambnega ministra Janeza Janše izstopila iz koalicije, leta 1996 pa je to storila še ZLSD.

Tudi po parlamentarnih volitvah novembra 1996 je vlado sestavil Drnovšek, potem ko je njegova stranka LDS na volitvah znova zmagala. Po neuspelem poskusu, da bi jo sestavil z ZLSD, SNS in DeSUS, jo je februarja 1997 sestavil s SLS in enim ministrom DeSUS. Vlada je dobila le 46 glasov podpore, pretehtal pa je glas poslanca SKD Cirila Pucka. Aprila leta 2000 je nato parlament izglasoval nezaupnico Drnovškovi vladi, potem ko jo je zapustila koalicijska SLS.

Borut Pahor - tretji slovenski premier, ki je predčasno sklenil mandat

Junija je DZ v tretjem poskusu imenoval novo desnosredinsko vlado premiera Andreja Bajuka, k njeni izvolitvi pa sta pripomogli poslanki Polonca Dobrajc (SNS) in Eda Okretič Salmič (DeSUS). Bajukovo vlado sta sestavljali SDS in SLS+SKD, obstala pa je do parlamentarnih volitev sredi oktobra.

Na teh volitvah je znova slavila LDS, tako da je šesto vlado znova sestavil Janez Drnovšek, koalicijo pa so sestavljale stranke LDS, ZLSD, SLS in DeSUS.

Ker je bil Drnovšek decembra 2002 izvoljen na predsedniških volitvah, se je umaknil s položaja premiera. DZ je nato za novega premiera imenoval Antona Ropa, ki je sestavil sedmo slovensko vlado v isti sestavi: LDS, ZLSD, SLS in DeSUS. Aprila 2004 je sicer Rop prekinil koalicijsko pogodbo s SLS, saj je ta podprla interpelacijo proti notranjemu ministru Radu Bohincu.

Na parlamentarnih volitvah oktobra 2004 pa je slavila SDS, tako da je osmo slovensko vlado sestavil Janez Janša, koalicijo pa so sestavljale SDS, NSi, SLS in DeSUS.

Pahor je deveto slovensko vlado sestavil z ministri SD, LDS, Zares in DeSUS, a sta slednji dve stranki iz koalicije predčasno izstopili, tako da sta vladajočo koalicijo od konca junija letos sestavljali le še SD in LDS s skupaj 33 poslanci v DZ.