Vlada tako po oceni računskega sodišča ni izkazala zadovoljivih popravljalnih ukrepov, ki se nanašajo na zavarovanje poroštev za zadolževanje Družbe za avtoceste v RS (Dars). Država je sicer ob koncu lanskega leta izkazovala potencialne obveznosti iz danih poroštev Darsu v višini malo manj kot tri milijarde evrov, od tega je v lanskem letu Darsu odobrila za 120 milijonov evrov poroštev.

Ta poroštva so po oceni vrhovnega revizijskega organa v državi zavarovana tako, da je vrednost zavarovanj ob unovčenju poroštev vrednostno nesorazmerna glede na raven potencialnih obveznosti države in ji ne omogoča poplačila terjatev.

Računsko sodišče spominja, da ministrstvo za finance tudi po sprejemu novega zakona o Darsu, ki na novo ureja razmerje med državo in Darsom, ni sklenilo novih pogodb o zavarovanju, zato poroštva niso ustrezno zavarovana.

Po obstoječih pogodbah bi tako lahko država svoje terjatve iz unovčenih poroštev lahko poplačala samo iz sredstev sofinanciranja občin in bančnih obresti. Vlada v odzivnem poročilu ni izdelala predloga vsebinske rešitve glede opredelitve ustreznega zavarovanja poroštev Darsa, ni pa predstavila niti načrta dejavnosti za ureditev tega področja.

Računsko sodišče: Sredstva za energetsko sanacijo stavb uporabljena delno učinkovito

Novi zakon o Darsu sicer lastninsko pravico nad zgrajenimi avtocestami za 50 let podeljuje družbi, nato pa bodo avtoceste zopet postale lastništvo države. Nova ureditev je tako državi omogočila, da v poslovnih knjigah ne izkazuje obveznosti iz zadolžitve za izgradnjo avtocest, kljub temu pa ji ostajajo vsa tveganja glede poplačila obveznosti iz najetih posojil Darsa.

Računsko sodišče ocenjuje, da obstaja zelo veliko tveganje, da bodo prva poroštva unovčena najpozneje v letu 2014. Dars je namreč lani ustvaril dobrih 316 milijonov evrov prihodkov, v letu 2014 pa zapade brez morebitnih novih zadolžitev za skoraj 530 milijonov evrov finančnih obveznosti.

Vlada obenem ni izkazala zadovoljivih popravljalnih ukrepov, ki se nanašajo na ustanovitev vodnega sklada, saj ta še vedno ni opredeljen kot proračunski sklad.

Ker vodni sklad ni bil opredeljen kot proračunski sklad, kot opredeljuje zakon o vodah, je bila v proračunu med odhodki izkazana poraba sredstev v znesku 15,6 milijona evrov. Če bi bil sklad ustanovljen kot proračunski sklad, pa bi bil med odhodki proračuna izkazan celotni znesek polnjenja sklad, ki je lani znašal 24,8 milijona evrov.

Kaj pa ukrepi?

Ministrstvo za finance je sicer napovedalo, da bo opredelitev vodnega sklada kot proračunskega sklada vključila v novi zakon o javnih financah, ki pa ga vlada lani septembra ni sprejela. Popravljalni ukrepi po mnenju računskega sodišča ne dajejo zadostnih zagotovil, kdaj in če sploh bo vodni sklad opredeljen kot proračunski sklad.

Vlada ni izkazala niti zadovoljivih popravljalnih ukrepov pri načrtovanju prejemkov iz zadolževanja v lanskem proračunu.

Računsko sodišče tako pravi, da ministrstvo za finance ob določitvi potrebnega obsega zadolževanja ni upoštevalo, da je v programu financiranja za leto 2009 že načrtovalo zadolževanje za odplačila glavnic, ki zapadejo v 2010. V letu 2009 je to zadolževanje znašalo skoraj 1,4 milijarde evrov. V proračunu so med prejemki načrtovana tudi sredstva, ki so že bila pridobljena. To ni v skladu z zakonom o javnih financah.

V dopolnitvi programa financiranja proračuna za 2010 je vlada obseg zadolževanja opredelila drugače, tako da je ta upošteval že realizirano zadolževanje v 2010, naknadno pa je bil vključen tudi znesek zadolževanja za odplačila glavnic dolga, ki zapadejo v plačilo v 2011 in 2012. Iz tega izhaja, da ta znesek v višini dobrih 2,1 milijarde evrov ni bil načrtovan v proračunu, kar prav tako ni v skladu z zakonom o javnih financah.

Posli SID banke

Ministrstvo za finance ni izkazalo zadovoljivih popravljanih ukrepov, ki se nanašajo na pogodbeno ureditev nalaganja sredstev varnostnih rezerv v skladu z zakonom o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov in evidentiranje teh poslov v poslovnih knjigah proračuna. Gre za posle, ki jih v imenu države izvaja SID banka.

Med drugim SID banka sredstev varnostne rezerve, ki so ob koncu leta znašala 124,4 milijona evrov, v skladu z zakonodajo ne bi smela vlagati v obveznice. Ministrstvo za finance pa bi moralo v svojih knjigah izkazati tudi vse vrste sredstev in obveznosti, ki nastanejo na podlagi zavarovalnih poslov. Ta so ob koncu 2010 dosegla 129,4 milijona evrov.

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo medtem po ugotovitvah računskega sodišča v odzivnem poročilu sploh ni navajalo popravljalnih ukrepov, temveč je ugovarjalo na končne odločitve računskega sodišča iz revizijskega poročila. Računsko sodišče je sicer od ministrstva zahtevalo začetek izterjave nenamensko porabljenih sredstev za izgradnjo mostu čez Glinščico, a ministrstvo od ljubljanske univerze ni zahtevalo vračila teh sredstev.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in ministrstvo za finance pa nista izkazala zadovoljivih popravljanih ukrepov pri prenosu upravljanja proračunske postavke obveznosti državnega proračuna do Sklada obrtnikov in podjetnikov. Na računskem sodišču namreč menijo, da bi moralo s postavko upravljati ministrstvo za delo, ki se s tem vprašanjem tudi vsebinsko ukvarja.