Pahorjeva vlada je namreč pred letom in pol spremenila zakon o državni upravi in velik del pristojnosti za varnost hrane z ministrstva za zdravje (MZ) prenesla na kmetijsko ministrstvo (MKGP), da bi omogočila racionalizacijo in boljšo preglednost delovanja služb na tem področju. Toda revizorji računskega sodišča po letu in pol ugotavljajo, da ta cilj ni bil dosežen.

Pred spremembo zakona o državni upravi je bilo ministrstvo za zdravje pristojno za nadzor živil vse od trgovine do ponudbe hrane v različnih prehranskih obratih, od 14. aprila lani pa nadzoruje le še prehranska dopolnila, živila za posebne prehranske oziroma zdravstvene namene, materiale, ki prihajajo v stik z živili, pitno vodo ter varnost in prehransko vrednost živil v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in v obratih za prehrano na delu. Preostali nadzor nad varnostjo živil je v pristojnosti MKGP (nadzor nad živili izvaja v dodatnih 7600 obratih) oziroma njegovih nadzornih služb: veterinarske in fitosanitarne uprave, kmetijskega inšpektorata in direktorata za varno hrano.

Nepotrebno podvajanje

"Ob izrednih dogodkih se inšpektorji treh ali celo štirih (tudi tržni inšpektorji) ministrstev na terenu srečujejo pri obravnavanju iste tematike (primer: pregled mesa). Delo se podvaja, saj morajo inšpektorji ene organizacije v hrani pregledovati škodljive primesi, drugi prehranske dodatke, pokvarljivost, prisotnost bakterij in podobno. Vzamejo dva vzorca in ga vsak zase pošljejo v svoj laboratorij, medtem ko bi lahko le enega, kar bi bilo gotovo ceneje," so med drugim ugotovili revizorji računskega sodišča.

Zaznali so tudi veliko neskladje interesov. Kmetijsko ministrstvo namreč po eni strani predpisuje dovoljene količine pesticidov, ki jih v kmetijstvu uporabljajo za zaščito rastlin, po drugi strani tudi določa, kako se bo izvajal nadzor nad živili (način vzorčenja, določanje števila in mesta odvzetih vzorcev, določanje, katere škodljive snovi se v hrani sploh nadzorujejo...). Revizorji opozarjajo, da takšna ureditev MKGP omogoča zlorabo položaja in skrivanje morebitnih težav, kajti interesi pridelovalcev hrane niso vselej združljivi z interesi njihovih uporabnikov.

Za ponazoritev primer iz prakse: MKGP je za letos načrtovalo, da bo pri ugotavljanju ostankov pesticidov v živilih odvzelo manj vzorcev kot lani, čeprav so lanski rezultati vzorčenja pokazali največ neskladnosti prav v povezavi s pesticidi (v sadju in zelenjavi).

Kmetijska politika in nadzor hrane ne sodita pod isto streho

Računsko sodišče meni, da prehranska politika in nadzor nad hrano ne bi smela biti združena pod isto streho. Na to je že pred časom v pogovoru za Dnevnik opozoril tudi dr. Igor Vojtic, ki je na mariborski fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede izredni profesor za varno hrano. Po njegovem mnenju bi morali imeti enoten nadzorni organ oziroma agencijo, ki bi bila povsem neodvisna od politike in na katero tudi kmetijska in živilska panoga ne bi imeli nobenega konkretnega vpliva. V Evropski uniji je namreč za varno hrano odgovoren tisti, ki jo proizvaja, torej nekdo, ki je v svojem podjetju hkrati odgovoren za dobiček. "Če odgovornost za varno hrano prepustite nosilcu dejavnosti, za katerega sistem varne hrane - notranje analize - pomeni strošek, je v ta sistem vgrajen konflikt. Logika kapitala namreč narekuje, da mora nosilec dejavnosti zmanjševati stroške, po drugi strani mora zagotavljati varnost hrane. To je zanj shizofreni položaj. In vse prehranske afere, ki se dogajajo po Evropi, so posledica tega vgrajenega konflikta," je v pogovoru za naš časopis (1. avgusta 2011) opozoril Vojtic.

Po njegovem mnenju bi bilo treba inšpekcijske organe, ki nadzorujejo varnost hrane, izločiti iz ministrstev in jim dati popolno samostojnost, kot jo ima sodstvo, potrošniku pa omogočiti, da ima popoln pregled nad izsledki nadzora varnosti živil.

Ta dva cilja (neodvisna nadzorna institucija in javna dostopnost izsledkov nadzora) si je v koalicijsko pogodbo zapisala že odhajajoča Pahorjeva vlada, vendar ju ni uresničila. In veliko vprašanje je, ali v Sloveniji sploh obstaja politična volja za kaj takega. Če sodimo po volilnih programih strank, ki so se na nedavnih volitvah uvrstile v parlament, volje ni prav v izobilju, saj sta si rešitev, kako izboljšati sistem nadzora varne hrane, v program zapisali le dve stranki - SD in SDS.