Novi rezi v javno porabo, ki jih morajo potrditi še socialisti in zmerni grški levičarji v konservativni koaliciji premiera Antonisa Samarasa, so bili oblikovani po današnjih pogovorih grškega finančnega ministra Janisa Sturnarasa s predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki se od torka znova mudijo v Atenah, je neimenovani vir povedal za francosko tiskovno agencijo AFP.
Predstavnik IMF je Poul Thomsen je po sestanku z ministrom dejal, da je "absolutno" zadovoljen z dozdajšnjim potekom pogovorov.
Samaras naj bi sicer o načrtu varčevanja s svojimi političnimi zavezniki - vodjo Pasoka Evangelosom Venizelosom in vodjo grške Demokratične leve stranke Fotisom Kuvelisom - danes popoldne že razpravljal. Ob 16.30 se je predsednik grške vlade srečal tudi s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom.
Z načrtom zamujajo
Atene z načrtom, kako v letih 2013 in 2014 privarčevati prek 11 milijard evrov, zamujajo. Načrt dodatnega varčevanja naj bi namreč predstavile že junija, a tega še vedno niso storile. Prav ta načrt pa je pogoj za izplačilo nove tranše posojila.
Grška televizija NET je v sredo poročala, da bodo oblasti najverjetneje zarezale v zdravstvo, in sicer v višini 2,8 milijarde evrov. Pet milijard evrov pa naj bi pridobile z varčevanjem pri raznih ugodnostih iz državne blagajne in s postavitvijo zgornje meje višine pokojnin pri okoli 2000 evrih.
Poleg tega je grška vlada napovedala združitev oz. ukinitev 21 državnih agencij, med drugim izobraževalnih in raziskovalnih inštitutov. Okoli 5200 zaposlenih naj bi bilo premeščenih v druge državne službe. Proračunski odhodki naj bi se na ta način znižali za 40 milijonov evrov.
Atene sicer zamujajo tudi z izvajanjem načrta privatizacije državnega premoženja.
Vse je odvisno od poročila velike trojke
Prav od poročila trojke, ki te dni v grški prestolnici ocenjuje, kako Grčija izpolnjuje dane obljube, bo odvisno, ali bo močno zadolžena država prejela novo tranšo posojila držav z evrom in IMF, vredno 31,5 milijarde evrov, ali ne. Če grška vlada teh sredstev ne bo prejela, ne bo uspela servisirati državnega dolga. Prav tako ne bo sposobna izplačati plač in pokojnin.
Iz IMF so danes popoldne sporočili, da bodo izpolnjevanje pogojev iz drugega programa pomoči preučevali dlje, kot je bilo sprva predvideno. Kot je dejal tiskovni predstavnik sklada David Hawley, se bodo pogovori z grškimi oblastmi zavlekli v september, potem ko je bilo sprva mišljeno, da bo poročilo trojke objavljeno konec avgusta ali zgodaj septembra. Grčija denar potrebuje čim prej; 20. avgusta mora ECB vrniti 3,2 milijarde evrov.
Grčija trenutno črpa sredstva že iz drugega programa pomoči s strani mednarodnih partneric in IMF, potrjenega konec februarja letos. Skupaj naj bi prejela okoli 240 milijard evrov, zasebni upniki pa so ji poleg tega odpisali za več kot 100 milijard evrov dolgov.
Preberite še:
