"Zlobneži res živijo med nami, a to ne pomeni, da zlo ni sposobno skupaj sestaviti ljubezenskega pisma," je ugotovil John Kirkland, pisatelj, ki se je med pisanjem knjige "Ljubezenska pisma velikih mož" poglobil v osladne pisarije spoštovanih, zloglasnih, a tudi groznih ljudi. Njegovo delo je povečini polno opevanj in hvalnic nežnejšemu spolu, se pa med njimi najde tudi nekaj, katerih največja ljubezen je bila tista do tiranije.
Skušal uničiti vse sledi njune zveze - tudi otroka
"Prišel sem do zaključka, da je večina ljudi, ki so na oblasti, polna strasti, kar jim lahko v zasebnem življenju tudi pomaga," je pojasnil Kirkland. "Ugotovil pa sem še, da se ni nikoli dobro zapletati z diktatorjem."
Podobna usoda kot Stalinovo soprogo Nadjo, o čemer smo že pisali, je čakala Ido Dalser, za katero nekateri menijo, da je bila prva soproga Benita Mussolinija – italijanski tiran je namreč zanjo in Benita ml. odredil prisilno zaprtje v bolnišnico za duševne težave, saj sta predstavljala grožnjo njegovemu vzponu na sam vrh Italije. Njegovi podrejeni so celo skušali uničiti kakršnekoli sledi njune zveze.
"Divji prijatelj in ljubimec"
Seveda pa se zgodba ni začela tako črno – 31-letni Mussolini, ki je bil takrat le eden izmed mnogih politikov, se je leta 1914, ob začetku prve svetovne vojne, poročil s 34-letno Ido Dalser. Leto dni kasneje, ko se je Mussolini že boril na fronti, je Ida rodila sina Benita Albina, ki ga je Mussolini v zapriseženi izjavi priznal za svojega.
Ob začetku strastne zveze je Mussolini Ido klical "moja mala prijateljica", sam pa se je v pismih njej podpisoval kot "tvoj divji prijatelj in ljubimec". "Moja mala Ida," je zapisal v enem od pisem, "po dvanajstih neskončnih urah na vlaku sem prispel na cilj, in še pred večerjo si bila moja prva ti. Si zadovoljna? Boš še enkrat rekla, da me samo ti ljubiš, jaz pa te ne? Tudi jaz te ljubim, draga Ida, pa čeprav ti tega ne morem dokazati."
Prijavila ga je, da je sprejel podkupnino Francije
Zakon in ljubezen sta na pot pogube zavila leta 1922, ko se je začela Mussolinijeva kariera strmo vzpenjati, je zapisal Kirkland. Fašistični agenti so takrat skušali izbrisati kakršenkoli dokaz o obstoju njune zveze, kar je vključevalo tudi njunega otroka. A so spregledali en dokument – certifikat milanskega sodišča, v katerem so Mussoliniju naložili plačevanje stroškov za "soprogo Ido Dalser" in njunega otroka, milanske oblasti pa česar takega ne bi izdale brez dokaza o njuni poroki, so prepričani strokovnjaki.
Ida se ni dala, a kaj veliko proti najmogočnejšem človeku na območju ni mogla storiti. Borila se je do konca - ministru za notranje zadeve je svojega soproga prijavila zaradi izdaje, zatrdila pa je, da ima dokaz, da je francoska vlada Mussolinija podkupila, da bi s svojim vplivom Italijo, ki je bila na začetku prve svetovne vojne nevtralna, spravil v boj proti Avstriji.
Zaprl ju je v bolnišnico, kjer sta umrla
Kaj takšnega bi lahko končalo Mussolinijevo kariero še preden bi se sploh dodobra začela. "Mussolini je svojim podrejenim naročil, naj jo razglasijo za neprištevno, njo in sina je zaprl v bolnico, kjer je umrla," je v knjigi zapisal Kirkland. Policija je ujela še sina, Benita mlajšega, in mu povedala, da je njegova mama umrla. Zabičali so mu še, naj neha razglašati, da je Il Duce njegov oče. Leta 1931, ko je bil star 15 let, ga je posvojil nekdanji fašistični vodja policije, leta 1942 pa naj bi Benito ml. umrl v eni od bolnišnic za duševno prizadete, kjer so ga v daljšem časovnem obdobju z injekcijami večkrat spravili v komo.
Ida je leta 1937 v bolnišnici za duševne motnje umrla zaradi "možganske krvavitve". V uradnih zapisih so zapisali, da sta oba s sinom predstavljala "nevarnost sebi in drugim", novo odkriti dokumenti bolnišnice pa kažejo, da sta bila oba prištevna in duševno zdrava.
Preberite še:
Stalin v ljubezenskem pismu soprogi: "Brez tebe sem osamljen kot žalostna sova"
Napoleon in Josephine: "Poljub na usta in eden mnogo, mnogo nižje ..."
