"Zlobneži res živijo med nami, a to ne pomeni, da zlo ni sposobno skupaj sestaviti ljubezenskega pisma," je ugotovil John Kirkland, pisatelj, ki se je med pisanjem knjige "Ljubezenska pisma velikih mož" poglobil v osladne pisarije spoštovanih, zloglasnih, a tudi groznih ljudi. Njegovo delo je povečini polno opevanj in hvalnic nežnejšemu spolu, se pa med njimi najde tudi nekaj, katerih največja ljubezen je bila tista do tiranije.
"Prišel sem do zaključka, da je večina ljudi, ki so na oblasti, polna strasti, kar jim lahko v zasebnem življenju tudi pomaga," je pojasnil Kirkland. "Ugotovil pa sem še, da se ni nikoli dobro zapletati z diktatorjem."
Kaj je najstnica videla na zavaljenem "starcu"?
Ljubezenska zgodba med Nadjo in Josipom Stalinom se je začela, ko mu je njena družina nudila zavetje po pobegu iz sibirskega izgona leta 1911. Ko sta se zaljubila, je bila Nadja še najstnica, osem let kasneje sta se poročila, ko je bil Josip star že 41 let. Imela sta dva otroka – Vasilija in Svetlano.
Zgodovinarji (pa tudi le laični navdušenci) so se večkrat vprašali, kaj je simpatično dekle videlo na že rahlo zaobljenem, starejšem možakarju, a so vedno prišli le do predvidevanj – morda je z njim posebno vez vzpostavila že kot otrok, morda zaradi iste politične pripadnosti, morda je bila vse skupaj le nerazložljiva ljubezen. Sta imela pa tudi skupne točke – tako kot Stalin je imela tudi Nadja nepredvidljiv in vzkipljiv značaj, za tiste čase je imela velik apetit po politični moči, čeprav jo zgodovinarji sicer opisujejo konzertivativno tako po značaju kot videzu.
"Brez tebe sem osamljen kot žalostna sova"
Junija leta 1930, ko je bil zaposlen s prenovo Sovjetske zveze, k čemur je spadala tudi deportacija milijonov ljudi in katastrofalna lakota za tiste, ki so ostali, je Josip Stalin pisal svoji ženi v Nemčijo, kjer je bila na zdravljenju hudih glavobolov. "Zelo te pogrešam, Tatočka," ji je napisal, "osamljen sem kot žalostna sova." Kakor je ugotovil Kirkland, Stalin svoji soprogi o delu ni pisal, ji je pa na koncu pisem vedno poslal "koš poljubov".
Pisma so bila, ko je Nadji še dvoril, dolga kot kak ljubezenski roman, sčasoma (a ne vedno!) pa so se zreducirala na dolžino seznama za nakupovanje. "Pozabil sem poslati denar, a ga bo prinesel prijatelj, ki danes odhaja. Poljubi, Josip." Pisma so od enega do drugega nosili kurirji tajne policije.
Sicer pa sta bila oba hitre jeze, ki je tudi v javnosti nista skrivala, zaradi česar so ju mnogi poznali po vročih prepirih. Po enem od njih na neki zabavi so Nadjo našli mrtvo s strelno rano, za katero se je zdelo, da si jo je prizadela sama, ruskemu ljudstvu pa so dejali, da je umrla zaradi bolezni. So pa mnogi, ki verjamejo, da jo je ubil kar Stalin sam.
Preberite še:
Napoleon in Josephine: "Poljub na usta in eden mnogo, mnogo nižje ..."
Mussolini kot divji prijatelj in ljubimec, kasneje pa krvnik soproge in sina
