Spalna apneja lahko zviša krvni tlak, povezuje pa se tudi z večjim tveganjem za nevrološke bolezni, saj ponavljajoče se prekinitve dihanja zmanjšujejo dotok kisika v možgane.
Diagnoze ni vedno enostavno postaviti, saj se simptomi pojavljajo med spanjem. Ljudje, ki spijo sami, se pogosto sploh ne zavedajo, da se jim dihanje ponoči za kratek čas ustavi. Čeprav je glasno smrčanje eden najbolj prepoznavnih znakov, obstajajo tudi dnevni simptomi, ki opozarjajo na težavo in so dober razlog za obisk zdravnika.
Kot poroča portal aol.com, raziskave kažejo, da so večjemu tveganju izpostavljeni moški, starejši in ljudje s prekomerno telesno težo. Medtem ko nočni simptomi vključujejo glasno smrčanje, prebujanje z občutkom dušenja in nemiren spanec, so dnevni znaki lahko precej manj očitni.
Stalna utrujenost in izčrpanost
Eden najpogostejših znakov spalne apneje je kronična utrujenost. Dr. Suman Paul, specialist za bolezni dihal iz Združenega kraljestva, je za aol.com opozoril, da ponavljajoče se prekinitve dihanja motijo spanec in preprečujejo kakovosten počitek. Zato se ljudje s spalno apnejo pogosto zbujajo utrujeni in se čez dan počutijo popolnoma izčrpane.
Da je najpogostejši dnevni simptom apneje utrujenost ali izčrpanost, je za portal potrdila tudi dr. Brooke Judd, voditeljica oddelka za medicino spanja v ustanovi Dartmouth Health. »Včasih je zaspanost tako huda, da lahko človek zaspi sredi pogovora ali vožnje, vendar znaki niso vedno tako očitni.«
»Možganska megla« in težave s koncentracijo
Pogost simptom je tudi tako imenovana možganska megla. Dr. Juddova pojasnjuje, da se dnevna utrujenost zaradi spalne apneje ne kaže nujno dramatično, temveč se lahko pojavi le kot slabša koncentracija. Če se človek težko zbere, mu primanjkuje osredotočenosti ali pa opazi, da je bolj pozabljiv kot običajno, je vzrok morda prav v apneji.
Pomanjkanje kakovostnega spanja otežuje komunikacijo med nevroni in upočasnjuje delovanje prefrontalnega korteksa, dela možganov, ki je ključen za fokus, načrtovanje in sprejemanje odločitev. Že ena sama neprespana noč vpliva na kognitivne funkcije, posledice pa so še izrazitejše, kadar se pomanjkanje spanja ponavlja iz noči v noč.
Jutranji glavoboli
Portal aol.com še navaja, da lahko na spalno apnejo nakazujejo tudi jutranji glavoboli. Dr. Paul pravi, da jih povzroča kombinacija pomanjkanja kisika in prekinjenega spanca. Ko dihanje za kratek čas zastane, raven kisika v krvi pade, ogljikov dioksid pa se začne kopičiti. To vodi v širjenje krvnih žil okoli možganov in zvišanje tlaka znotraj lobanje. Po podatkih organizacije Sleep Apnea ima jutranje glavobole od deset do 30 odstotkov ljudi s spalno apnejo.
Visok krvni tlak
Povišan krvni tlak je prav tako lahko povezan s spalno apnejo. Če vam zdravnik izmeri previsok pritisk, je eden od možnih skritih vzrokov prav ta motnja. Znanstveni članek, objavljen v reviji Cureus, pojasnjuje, da oslabljeno dihanje ponoči povzroči začasni padec kisika in porast ogljikovega dioksida, kar lahko naglo zviša krvni tlak.
Povezava med spalno apnejo in hipertenzijo je glavni razlog, zakaj je to motnjo nujno pravočasno prepoznati in zdraviti, saj visok tlak močno povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni, srčni infarkt in možgansko kap.
Zmanjšan libido
Spalna apneja lahko vpliva tudi na padec spolne želje. Če opazite nenaden upad libida, je vzrok morda prav v motenem spanju, opozarja dr. Paul. Raziskave kažejo, da kombinacija pomanjkanja kisika in slabe kakovosti spanja zmanjšuje libido tako pri moških kot pri ženskah, pri moških pa lahko prispeva celo k erektilni disfunkciji.
Je oteženo dihanje podnevi znak spalne apneje?
Ker se spalna apneja opredeljuje kot prekinitev dihanja med spanjem, se mnogi sprašujejo, ali je občutek pomanjkanja zraka podnevi lahko eden od njenih simptomov. Aol.com piše, da se strokovnjaki strinjajo, da v večini primerov ni tako.
Pomanjkanje zraka čez dan je namesto tega pogosteje povezano z drugimi stanji, kot so astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), pljučnica, srčno popuščanje in rak pljuč. Za natančno določitev vzroka lahko zdravniki priporočijo preiskave, kot so EKG, testi pljučne funkcije, rentgen prsnega koša, CT ali ultrazvok srca.
»Pomanjkanje zraka podnevi ni običajen simptom apneje, čeprav ga včasih opazimo,« pojasnjuje dr. Juddova. Dodaja, da je ta znak pogosteje posledica drugih stanj ali pa preprosto rezultat splošne izčrpanosti zaradi nezdravljene apneje.
Kako poteka postavitev diagnoze?
Če obstaja sum na spalno apnejo, vam bo zdravnik najverjetneje priporočil preiskavo spanja oziroma polisomnografijo. Dr. Juddova poudarja, da testa ni mogoče izvesti, ko je človek buden: »Obstajajo različne vrste preiskav spanja glede na to, kolikšno količino podatkov želimo spremljati. Najmanjša možna preiskava preverja, ali obstaja ovira v pretoku zraka in ali zaradi tega prihaja do kratkotrajnih padcev ravni kisika.«
Če preiskava potrdi diagnozo, zdravniki najpogosteje predpišejo uporabo naprave CPAP. Gre za medicinski aparat, ki z zračnim tlakom med spanjem ohranja dihalne poti odprte. Čeprav je na začetku potrebna manjša prilagoditev, sta globlji spanec in zmanjšanje tveganja za druge zdravstvene težave vredna začetnega truda.
Dr. Paul ob tem izpostavlja, da se mnogi pacienti že kmalu po začetku zdravljenja počutijo opazno bolj energične, saj uspešna terapija uspešno odpravi ali vsaj močno ublaži dnevne simptome spalne apneje.
