Poletni večeri na domačih terasah se prepogosto končajo z zoprnim brenčanjem in srbečimi piki. Invazivni tigrasti komarji, ki so se v zadnjih letih močno razmnožili in udomačili tudi pri nas, so postali stalnica poletnih mesecev. Njihova prisotnost prebivalce spravlja v obup, zato se marsikdo, ko pogleda čez mejo, vpraša, zakaj slovenske občine ne ukrepajo bolj drastično. Na Hrvaškem, denimo v istrskem Pulju in po vsej Dalmaciji ter Slavoniji, lokalne oblasti redno najemajo pooblaščena podjetja za tako imenovano adulticidno tretiranje. Gre za zamegljevanje oziroma zapraševanje, pri katerem v nočnih ali zgodnjih jutranjih urah s pomočjo vozil v zrak spuščajo meglo insekticida, ki ubija odrasle leteče komarje. Občane ob tem opozarjajo, naj zaprejo okna in se ne zadržujejo na prostem. Zakaj v slovenskih mestih takšnih nočnih akcij ne poznamo?
Zakaj slovenska mesta ostajajo brez »megle«?
Čeprav se zdi nočno škropljenje privlačna in hitra rešitev za zmanjšanje števila nadležnih krvosesov, slovenska stroka do takšnih praks ostaja izjemno zadržana in opozarja na širšo sliko varovanja okolja. Kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), pravnih in strokovnih podlag za takšno ravnanje pri nas trenutno sploh ni. Po njihovih informacijah namreč v Sloveniji ni registriranega insekticida, ki bi se lahko uporabljal za uničevanje odraslih oblik komarjev na prostem. Kemično zapraševanje bi tako predstavljalo uporabo neregistriranih sredstev.
Nekoliko drugače je pri zatiranju v zgodnejših fazah razvoja žuželke. Registrirani so sicer določeni larvicidi, ki delujejo na ličinke komarjev. Vendar pa stroka opozarja na previdnost, saj je njihova uporaba zelo omejena in se morajo uporabljati strogo po navodilu proizvajalca. Za samo registracijo biocidov in nadzor nad njimi je sicer pristojen Urad za kemikalije RS.
Glavni razlog, zakaj slovenske ulice ostajajo brez kemične megle, pa tiči v varovanju naravnega ravnovesja in zaščiti neprecenljivih opraševalcev. Prisotnost in povečano število komarjev namreč trenutno ne upravičuje rabe biocidnih sredstev v zunanjem okolju z namenom, da se zmanjša njihovo število. Uporaba takšnih strupov prinaša visoko ceno za lokalni ekosistem. Insekticidov, ki bi se uporabljali v zunanjem okolju oziroma na prostem, v Sloveniji ne uporabljamo zaradi hudega vpliva na druge organizme. Insekticidna megla ne izbira svojih žrtev. Ko z njimi zatiramo komarje, ne zatiramo samo komarjev, temveč tudi druge žuželke, med katerimi so na udaru zlasti čebele in drugi pomembni opraševalci. Povedano preprosteje: reševanje problema srbečih pikov bi lahko vodilo v ekološko katastrofo za čebele.
Ekstremni scenariji in izbruhi bolezni
Kljub strogi okoljski drži pa slovenska stroka ni povsem slepa za potencialne nevarnosti, ki jih komarji prinašajo kot prenašalci resnih virusnih obolenj. Globalno segrevanje in povečan pretok ljudi namreč večata tveganje za prenos bolezni, kot sta virus Zahodnega Nila in mrzlica denga. Ali obstaja točka, pri kateri bi država vseeno prižgala zeleno luč za kemično vojno proti komarjem?
Na NIJZ so jasni, da je uporaba insekticidov v zunanjem okolju strokovno smiselna oziroma upravičena le pri pojavu izbruha nalezljive bolezni, ki jo prenašajo komarji. Na srečo smo se tovrstnim scenarijem doslej izogibali, saj takih primerov v Sloveniji še niso obravnavali.
Če pa bi se epidemiološka slika drastično poslabšala in bi se soočili z izbruhom nevarne nalezljive bolezni, slovenski zdravstveni sistem ne bi ostal križemrok. V primeru, da bi prišlo do izbruha nalezljive bolezni, ki jo prenašajo komarji, bi NIJZ podal predlog Uradu za kemikalije RS za interventni uvoz insekticida, ki bi bil namenjen za uničevanje odraslih oblik komarjev v zunanjem okolju oziroma na prostem. Čas v takšnih kriznih situacijah igra ključno vlogo, zato birokracija ne bi smela biti ovira. Povezava med Uradom RS za kemikalije in NIJZ je namreč vzpostavljena tako, da omogoča takojšnji odziv v primeru potrebe za urgentni uvoz insekticida. Dokler pa tveganja za javno zdravje v obliki smrtonosnih virusov ni, bo skrb za čebele in naravo prevladala nad našim udobjem.
Bitka na domačem dvorišču in vloga občin
Če kemično zapraševanje odpade, kako naj se sploh borimo proti rojem komarjev? Odgovor se skriva v preventivi in mehanskih ukrepih, kjer morajo glavno vlogo odigrati tako lokalne skupnosti kot vsak posameznik na svojem dvorišču.
Nekatere slovenske občine pri iskanju rešitev že posegajo po alternativnih metodah, ki so prijaznejše do okolja. Po informacijah iz medijev so nekatere občine uporabljale ali še uporabljajo za zatiranje komarjev aquatain AMF. Zanimivost tega pripravka je, da na vodni gladini ustvari tanek silikonski film, ki ličinkam preprečuje dihanje, s čimer se prekine njihov razvojni krog. Ker deluje povsem mehansko, ne sodi med biocide in zanj ni treba pridobiti dovoljenja Urada za kemikalije RS. Vseeno pa zahteva previdno ravnanje. Priporočilo Urada za kemikalije RS je, da se izdelek uporablja le na umetnih ekosistemih, kot so luže, umetna jezera in vrtni rezervoarji, ter da se uporablja nadzorovano tako glede same količine kot tudi načina uporabe. Da bi se izognili morebitnim nepredvidenim posledicam za naravo, je priporočilo Urada za kemikalije RS tudi, da uporabo aquataina nadzira pooblaščeni ekotoksikolog.
Največji in najučinkovitejši boj proti tigrastim in navadnim komarjem pa poteka na naših lastnih vrtovih, balkonih in pokopališčih. Komarji za svoje razmnoževanje potrebujejo le minimalne količine stoječe vode – včasih je dovolj že zamašek plastenke, poln deževnice. Zato na NIJZ svetujejo, da se v okolju, kjer so komarji prisotni, izvaja preventivne ukrepe v neposredni okolici, med katere sodijo predvsem: odstranjevanje posod in predmetov s stoječo vodo, pokrivanje zbiralnikov vode, izpraznitev vrtnih bazenov, ko se ti ne uporabljajo, in pospravljanje odpadkov, ki lahko zadržujejo vodo.
Poleg zmanjševanja možnosti za razmnoževanje pa preostane le še dosledna zaščita pred piki. Prebivalcem za zmanjšanje pikov komarjev svetujejo tudi namestitev zaščitnih mrež na okna in vrata. Na prostem je pomembna osebna zaščita, in sicer z obleko z dolgimi rokavi in hlačnicami, zlasti v času največje aktivnosti komarjev. Dodatno oviro za nadležne insekte predstavlja še uporaba repelentov, ki po nasvetih stroke zmanjšajo število pikov komarjev.
Zdi se torej, da bomo morali Slovenci še naprej sobivati s komarji in zavihati rokave pri odpravljanju stoječih voda, s čimer varujemo tiste žuželke, od katerih je odvisno naše preživetje in pridelava hrane. Na Hrvaškem bodo morda res spali z manj piki, a bodo s tem na kocko postavili življenja tisočih čebel in metuljev.
