Kratek spanec ni namenjen le dojenčkom. Raziskave namreč kažejo, da je popoldanski počitek zelo koristen tudi za odrasle. Takšen odmor lahko spodbudi spomin, izboljša opravljanje dnevnih nalog, dvigne razpoloženje, vas napolni z energijo in ublaži stres. Spanje nasploh igra pomembno vlogo pri shranjevanju podatkov v spomin. Pri tem nam kratek dremež pomaga pri pomnjenju informacij, ki smo se jih naučili prej v dnevu, in to enako učinkovito kot celonočno spanje. Deluje namreč tako, da preprečuje pozabljanje, denimo pri čutni zaznavi in besednem spominu.
Ko ves dan nenehno opravljamo naloge drugo za drugo, naša učinkovitost z napredovanjem dneva seveda upada. Če pa si vzamemo nekaj časa za kratek spanec, nam to pomaga ohraniti zbranost in doslednost. Ko se počutimo izčrpane, otopele in nerazpoložene, nam bo takšen odmor zagotovo dvignil duha ter celo izboljšal naš videz. Strokovnjaki pravijo, da že sama sprostitev ob ležanju in počitku izboljša razpoloženje, ne glede na to, ali nam uspe zaspati ali ne.
Če po kosilu postanete nekoliko zaspani, nikakor niste edini. Boj s popoldansko utrujenostjo je še kako resničen, dvajsetminutno zatisnjenje oči pa vam bo pomagalo premagati težke veke. Že desetminutni dremež je lahko zelo koristen. Kljub temu pa pazite, da ne traja dlje kot pol ure, saj se boste v nasprotnem primeru prebudili še bolj utrujeni.
Če ste utrujeni in vas čaka še nekaj dela, je veliko bolje, da nekoliko priležete, kot pa da posežete po še eni skodelici črne kave. V primerjavi s kofeinom namreč počitek prinese boljši spomin in poveča sposobnost učenja. Poleg tega kratek spanec koristi celo srcu. Študije so potrdile, da so imeli ljudje, ki so počivali od 45 do 60 minut, nižji krvni tlak po tem, ko so doživeli duševni stres. Takšen odmor telesu torej pomaga, da si opomore od pritiskov ob stresnih situacijah.
Čeprav se morda zdi nelogično, lahko popoldansko spanje starejšim osebam pomaga celo pri izboljšanju nočnega spanca. Raziskave so pokazale, da pol ure počitka med 13. in 15. uro v kombinaciji z zmerno telesno vadbo (na primer hojo) in večernim raztezanjem dokazano pripomore k boljšemu spancu ponoči. Hkrati pa se lahko izboljšata tudi duševno in telesno zdravje.
Da bi od popoldanskega odmora odnesli kar največ, pa je seveda pomembno izbrati pravi čas. Večini ljudi najbolj ustreza popoldne, točen čas pa je odvisen predvsem od vaše trenutne utrujenosti. Če ste razmeroma spočiti, je smiselno počivati nekoliko kasneje v dnevu; če vam močno primanjkuje spanca, pa lezite prej.
