Zaradi dolgotrajne suše je letos občutno manj komarjev. Številna vodnata območja, kjer se razvijajo ličinke komarjev, so zaradi visokih temperatur in suše presahnila. Prizadeti pa niso le komarji, zaradi visokih temperatur in suše trpijo tudi številne druge vrste žuželk, saj jim primanjkuje hrane in življenjskega prostora. Zmanjšanje števila žuželk ima posledice za naravo, saj igrajo ključno vlogo pri opraševanju, prehranskih verigah in ohranjanju ekološkega ravnovesja.
Ali je komarjev res manj?
Da je letos komarjev občutno manj, pravi strokovnjak za komarje Niels Verhulst, direktor Inštituta za parazitologijo na Univerzi v Zürichu, to dejstvo pa pripisuje predvsem visokim temperaturam in suši.
Zakaj je komarjev manj?
Komarjeve ličinke se razvijajo v vodi. V idealnih razmerah potrebujejo približno sedem dni, da se razvijejo v odrasle komarje, pri tem pa so odvisne od začasnih vodnih zbirališč. Za razmnoževanje komarjev lahko služijo na primer odprti sodi za deževnico, zamašeni žlebovi, podstavki za cvetlične lonce ali druge manjše posode z vodo. Zaradi suše je takšnih vodnih površin letos veliko manj.
Razlog za veselje?
Čeprav je marsikdo vesel, da je komarjev in posledično njihovih pikov manj, zmanjšanje njihove populacije za ekosistem ni dobra novica. »Komarji in njihove ličinke so pomemben del vodnih in kopenskih prehranskih mrež,« pojasnjuje strokovnjak. Tako v vodi kot na kopnem so komarji pomemben vir hrane za številne druge živali.
Se bodo komarji letos poleti še vrnili?
Po besedah Verhulsta se komarji lahko zelo hitro odzovejo na obilnejše padavine, s katerimi se znova oblikujejo vodna zbirališča. »Lokalno se lahko njihovo število že v nekaj tednih močno poveča,« je še dodal.
Kako na vročino in sušo reagirajo druge vrste žuželk?
Tudi številne druge žuželke trpijo zaradi visokih temperatur in suše. Posledice se sicer razlikujejo glede na vrsto in razvojno stopnjo, vendar je splošni trend zmanjšanje njihovega števila. »Vrste, ki živijo v vlažnih habitatih, ter številne vodne žuželke trpijo zaradi izsuševanja mlak, nizkega vodostaja in visokih temperatur vode,« pravi Verhulst. Cvetovi zaradi suše proizvedejo manj nektarja in cvetnega prahu, rastlinojedi organizmi pa izgubljajo vir hrane, saj rastline prezgodaj ovenijo.
Vrste, ki imajo rade toploto in so prilagojene suši, kot so ose, lahko kratkoročno sicer pridobijo, vendar: »Posušena vegetacija proizvaja manj nektarja in rastlinskih sokov. Hkrati lahko primanjkuje listnih uši, gosenic in drugega plena. Zato postanejo za ose še posebej privlačna živila, bogata s sladkorjem in beljakovinami, zaradi česar so lahko bolj agresivne,« je poudaril Verhulst.
V prihodnosti lahko pričakujemo več dolgih in vročih obdobij. Kaj to pomeni za žuželke?
»Nekatere vrste bodo pridobile, druge izgubile,« pravi Verhulst. Dodal je, da se vrste, ki jim toplota ustreza, hitreje širijo, kar lahko pomeni, da se bodo kmalu pojavile tudi nove invazivne vrste. »Po drugi strani bodo vrste, prilagojene hladnejšemu ali vlažnejšemu podnebju, pod vse večjim pritiskom,« je zaključil.
Čeprav suša omejuje razmnoževanje komarjev, višje temperature povzročijo, da se njihova sezona začne prej in traja dlje. To pomeni, da bodo nekatere vrste v prihodnje lahko prezimile v regijah, kjer za to doslej ni bilo pogojev.
Kakšne posledice ima padec števila žuželk?
»Splošen upad žuželk ogroža opraševanje, prehranske verige, naravno zatiranje škodljivcev, razgradnjo organske snovi ter pomembne kroge kroženja hranil,« našteva strokovnjak. »Zato je ključnega pomena ohraniti pestrost, številčnost in ekološke funkcije celotne populacije žuželk,« je za konec poudaril Verhulst.
