Jezero je nastalo s porušitvijo stropa nad kraško jamo, ki se je potem napolnila z vodo. Velja za najgloblje kraško jezero v Evropi. Višinska razlika od najvišjega roba kotanje do dna znaša kar 528 metrov, globina vode pa naj bi po novejših meritvah dosegala okoli 255 metrov.
Krožijo številne legende
Ime jezera ni povezano z barvo vode, temveč z rdečkasto obarvanimi stenami, ki obdajajo jezersko kotanjo in ustvarjajo enega najbolj prepoznavnih prizorov dalmatinske Zagore. Prav zaradi težke dostopnosti je jezero priljubljeno med ljubitelji ekstremnih športov. Pred približno desetletjem so se z njegovega roba na vrveh pognali francoski in ukrajinski ljubitelji ekstremnih skokov, piše hrvaški portal PunKufer.
Okoli jezera krožijo tudi številne legende. Ena najbolj znanih pripoveduje, da je nastalo kot kazen za ošabne bogataše. Še bolj nenavadna pa je zgodba, da nikomur doslej ni uspelo vreči kamna v jezero. Po ljudskem izročilu so številni poskušali z različnimi tehnikami metanja, vendar značilnega pljuska vode nihče ni slišal. Razlog so oddaljenost vode, oblika sten in zračni tokovi, ki kamen odnesejo proti skalam.
Modro jezero dostopnejše
Le dobra dva kilometra stran leži še ena naravna znamenitost – Modro jezero. Do njega vodijo urejene stopnice, zato je precej dostopnejše od Rdečega jezera. Poleti je priljubljena kopalna točka, ko presahne, pa domačini na njegovem dnu tradicionalno odigrajo nogometno tekmo.
Obiskovalce tam pričaka turkizno modra voda, obdana z visokimi kraškimi stenami, zaradi česar velja Modro jezero za eno najlepših naravnih znamenitosti na Hrvaškem.
Obe jezeri sta del izjemne pokrajine, ki je leta 2024 dobila mednarodno priznanje. Geopark Biokovo-Imotska jezera je bil takrat uvrščen med Unescove svetovne geoparke.
