Filmska igralka in producentka, pevka, avtobiografinja, Playboyeva zajčica, seks simbol, manekenka, pop ikona. Vse to je bila Marilyn Monroe, ki so jo našli mrtvo 5. avgusta 1962 na njenem domu v Brentwoodu v Los Angelesu. Stara je bila 36 let. Okoliščine njene smrti niso bile nikoli povsem razjasnjene, kar še danes priliva vodo na mlin številnim teorijam zarote. Vedelo se je, da prijateljuje z vplivnimi osebnostmi iz sveta politike, poznala naj bi se tudi z mafijci.
Veljala je za eno največjih hollywoodskih zvezd petdesetih in začetka šestdesetih let, filmi, v katerih je nastopala, so samo do njene smrti prinesli okoli 200 milijonov dolarjev dobička. Njen najbolj znani film je Nekateri so za vroče iz leta 1959, za katerega je prejela zlati globus. Silna slava, ki so ji jo prinesle sicer komične vloge naivnih plavolask, ji je tudi močno škodovala. Spopadala se je z depresijo, tesnobo, kronično nespečnostjo ter odvisnostjo od pomirjeval, uspaval in alkohola. Zato je začela pešati tudi njena kariera.
Filmski studio 20th Century Fox jo je junija 1962 celo odpustil s snemanja filma Something's Got to Give, a so se naposled dogovorili in bi se morala vrniti. Načrtovala je tudi nove filmske projekte, začela je bolj skrbeti za javno podobo. Ni se zdelo, da razmišlja o samomoru.
Zadnji dan življenja
Zadnji dan življenja je preživela doma in imela celo več obiskov, z njo v stiku so bili fotograf Lawrence Schiller, njen psihiater Ralph Greenson, z njo sta bili tudi gospodinja Eunice Murray in publicistka Patricia Newcomb. Zvečer je opravila še nekaj telefonskih pogovorov. Med drugim je govorila z Joejem DiMaggiem mlajšim, edincem igralca bejzbola Joeja DiMaggia in njegove prve žene Dorothy Arnold. V času očetovega kratkotrajnega in medijsko razvpitega zakona z Marilyn Monroe leta 1954 je Joe ml., ki je bil takrat še najstnik, stkal toplo vez z Monroejevo. In tisti večer jo je poklical, da ji je povedal, da se je razšel s svojim dekletom. Marilyn po njegovem poznejšem pričevanju ni zvenela depresivno.
Tisti dan je govorila tudi z igralcem Petrom Lawfordom, ki je bil tesen prijatelj in vez z družino Kennedy. On je bil tisti, ki jo je Johnu F. Kennedyju in tisti, ki jo je leta 1962 napovedal na predsednikovi slavnostni prireditvi ob rojstnem dnevu. Lawford je pozneje trdil, da je med pogovorom delovala zaspano in omamljeno. Sama pa naj bi mu rekla: »Poslovi se od Pata. Poslovi se od predsednika. In poslovi se od sebe.«
V preverjanju dejstev
Okoli tretje ure zjutraj je gospodinja opazila, da se Marilyn ne odziva. Malo pred četrto zjutraj je v spalnico kar skozi okno vstopil njen zdravnik Hyman Engelberg, ki je uradno razglasil smrt, nato so obvestili še policijo. Mrliški oglednik je ugotovil, da je umrla prejšnji večer med 20.30 in 22.30, obdukcija pa je pokazala smrtonosno koncentracijo barbituratov. Njeni zdravniki so trdili, da je že več let trpela zaradi hudih duševnih stisk in da je že poskusila storiti samomor.
Novica o njeni smrti je odmevala po vsem svetu. Bila je na naslovnicah časopisov v ZDA in Evropi. Pogreb je organiziral njen nekdanji mož Joe DiMaggio, ki ga je njena smrt zelo potrla. Nanj je povabil le najožje sorodnike in prijatelje. Pogreb je bil na dan, ko naj bi se po navedbah njegove družine z Marilyn celo ponovno poročil. Marilyn je že imela obleko, Joe pa prstan zanjo. Govorila sta tudi o tem, da bi posvojila otroka. Čeprav se je zvezdnica vmes poročila s tretjim možem literatom Arthurjem Millerjem (poročena sta bila leta 1956, a le pol leta), naj bi se ponovno našla.
Brata Kennedy in njuna ljubica
Navkljub vsemu so se kmalu pojavile številne teorije zarote, po katerih naj bi bila umorjena. V zvezi s tem se najpogosteje omenjajo predsednik John F. Kennedy, njegov brat Robert F. Kennedy, mafija in celo ameriške obveščevalne službe. Ker govorice kar niso potihnile, je državno tožilstvo okrožja Los Angeles leta 1982 primer ponovno odprlo. Spet niso našli verodostojnih dokazov o umoru, so pa raziskovalci priznali, da nekatera vprašanja ostajajo nepojasnjena.
Večina resnih biografov meni, da je Monroejeva verjetno imela vsaj kratko intimno razmerje z Johnom F. Kennedyjem. O tem se je začelo govoriti po 19. maju 1962, ko je na praznovanju že omenjenega predsednikovega rojstnega dne v Madison Square Gardnu zapela znamenito pesem Happy Birthday, Mr. President. Njen nastop je bil izjemno erotično stiliziran in je povzročil ogromen medijski odmev. Ob Marilynini smrti je bil predsednik v Kaliforniji.
Medtem ko je njegov brat Robert F. Kennedy postal ključen za številne teorije zarote. Bil je pravosodni minister ZDA in tudi on je imel kratko intimno razmerje z igralko, ki pa naj bi ga skušal prekiniti. Pri njej je bil na dan njene smrti, odšel pa naj bi tik pred njeno smrtjo. Nekateri biografi, med njimi Anthony Summers in Donald Wolfe, so trdili, da je Robert tistega dne od nje zahteval molk glede domnevnih razmerij z obema bratoma, Marilyn pa naj bi mu grozila, da bo vse javno razkrila, tudi občutljive politične informacije. Dokazano je sicer, da je bil Robert F. Kennedy tistega dne v Kaliforniji, ni pa dokazano, da je tisti večer obiskal Marilyn Monroe. Za domnevni obisk obstajajo le poznejša pričevanja posameznikov in govorice. V tem smislu je postal priročen antijunak v poznejši literaturi in filmografiji. Mit o Robertu F. Kennedyju se je začel dejansko širiti šele po atentatih na oba brata Kennedy (leta 1963 in leta 1968).
Marilyn Monroe je pokopana na pokopališču Westwood Village Memorial Park v Los Angelesu, njen prezgodnji konec pa ostaja ena največjih skrivnosti in najodmevnejših zgodb v zgodovini Hollywooda.
