Nevarno temperaturno območje za hitro pokvarljiva živila je med pet in 63 °C, saj bakterije v tem območju svoje število podvojijo v 20 minutah. Potencialno nevarna živila, ki so bila na temperaturi nad pet stopinj več kot dve uri, je zato treba zavreči. Če pa so na temperaturi, ki je višja od 32 °C, jih je treba zavreči že po eni uri, je pojasnil Pavel Pollak z NIJZ.
Na NIJZ med vročinskim valom priporočajo, da v hladilniku preverimo namenski termometer in ga, če je potrebno, nastavimo na temperaturo pet stopinj ali manj. Svetujejo tudi, da pri nakupovanju živil začnemo z zbiranjem suhih živil, hlajene oz. zamrznjene izdelke pa vzamemo na koncu nakupa. Za prevoz hrane priporočajo uporabo izolirane hladilne torbe z ledenimi blazinicami, da živila ostanejo na varni temperaturi.
Toplo vreme prav tako pospeši zorenje sadja in zelenjave, kar lahko vodi do prezgodnjega kvarjenja. Zato velja splošno pravilo, da večino sadja in zelenjave shranjujemo v hladnem okolju.
Pomembna tudi ustrezna higiena med pikniki in kampiranjem
"Umijmo si roke pred in po rokovanju s surovo hrano. Uporabljajmo robčke za enkratno uporabo, če ni čiste pitne vode. Zunanji prostor ali kamp naj bo čim bolj čist. Hrano hranimo zaprto in pokrito, saj so lahko ptice, žuželke in druge živali vir bakterij za onesnaženje," svetujejo na NIJZ.
Kot je pojasnil Pollak, je ključno, da so surova živila v hladilnih torbah s hladilnimi blazinicami. Tisti, ki hrano pripravlja, mora poskrbeti, da bakterij iz surovih živil ne prenese na gotova živila, ki jih zaužijemo brez toplotne obdelave. Svetoval je tudi uporabo ločenega pribora in desk za surova in gotova živila.
Med vročinskimi valovi še posebej pomembno dosledno zagotavljanje ustreznih temperatur pri skladiščenju, prevozu in ponudbi živil
Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so pojasnili, da v poletnih mesecih ne zaznavajo bistvenega povečanja števila prijav oz. vprašanj, povezanih z ravnanjem z živili zaradi višjih temperatur ali morebitnih prekinitev hladne verige. V poletnem času so najpogostejša tveganja povezana z zagotavljanjem ustreznih temperaturnih režimov, ki jih zahtevajo posamezne vrste živil. Na upravi pri nadzoru ugotavljajo, da je za ohranjanje ustreznih temperatur pomembno odgovorno ravnanje vseh deležnikov, vključno s potrošniki.
Potrošnikom svetujejo, da med vročino posebno pozornost namenijo varnemu ravnanju z živili. Posebna previdnost je potrebna pri mikrobiološko občutljivih živilih, kot so pripravljene solate, jedi z jajci, slaščice s kremami, mesni izdelki, ribe in druga živila, ki zahtevajo neprekinjeno hlajenje.
Ob visokih temperaturah posebno pozornost namenjajo nadzoru zagotavljanja hladne verige
Pojasnili so še, da živilska zakonodaja in zahteve glede varnosti hrane ostajajo enake skozi vse leto. V obdobjih visokih temperatur pri rednih nadzorih pa posebno pozornost kljub temu namenjajo tudi nadzoru zagotavljanja hladne verige in ustreznih temperaturnih režimov pri skladiščenju, prevozu in prodaji živil. Odstopanja na teh področjih lahko namreč povečajo tveganje za razvoj mikroorganizmov in posledično vplivajo na varnost živil za potrošnike.
V času vročinskega vala je otežena tudi dostava hrane
V podjetju Wolt Slovenija so pojasnili, da njihovi dostavni partnerji podpišejo smernice za varnost hrane, ki med drugim določajo uporabo kakovostne dostavne opreme, kot so termoizolacijske torbe in ločeni hladilni predali. Dostavljavci v restavraciji prevzamejo zapakirano hrano, ki je med dostavo ne smejo odpirati. Če je hrana v postopku dostave več kot dve uri, je uporabniku ne smejo dostaviti, so dodali.
Dostavljavci so prav tako odgovorni za čistočo svojih prevoznih sredstev in zagotavljanje ustreznih higienskih pogojev med dostavo. Dostavne torbe morajo očistiti najmanj enkrat na dva tedna, vsako odstopanje pri kakovosti hrane pa morajo nemudoma prijaviti podpori podjetja. Dodatno izvajajo tudi neodvisna testiranja vzdrževanja temperature v dostavnih torbah, s katerimi preverjajo zagotavljanje varnosti hrane, so zapisali v podjetju.
