Kot je poudaril Klemenčič, predsednik SDS Janša in predsednik Pozitivne Slovenije Janković tudi po soočenju z očitki komisiji nista podala razumljivih in celovitih pojasnil.
"In na najvišji ravni oblasti se je na najbolj vulgaren način spet izkazalo, da poštenost, odgovornost in pravna država ne morejo obstajati in učinkovati ena brez druge," je še komentiral.
Nepravilnosti pri Janši in Jankoviću
KPK je v primeru Janeza Janše ugotovila razpolaganje z znatnimi sredstvi v višini preko 200.000 evrov iz neznanega in nepojasnjenega izvora, je povedal Klemenčič. »Dodatno je ugotovila netransparentno sofinanciranje nakupa ene od nepremičnin, pri čemer je zavezanec premoženjsko korist v višini 100.000 evrov dobil od družbe, ki je v času, ko je opravljal funkcijo predsednika vlade, poslovala z državo,« je še pojasnil.
"V primeru Zorana Jankovića je KPK - ob tem, da Jankovič nadzornim institucijam niti enkrat ni poročal o finančnih prilivih preko 2,4 milijona evrov - ugotovila tudi več verižnih finančnih transakcij, ki so izrazito obremenjene s korupcijskimi tveganji v povezavi s podjetjem (Grep op.a.), ki na eni strani posluje z Mestno občino Ljubljano in podjetji, ki so na drugi strani v lasti Jankovićevih družinskih članov,« je pri ugotovitvah glede predsednika PS dejal Klemenčič. Nadaljeval je, da so tudi ugotovili, »da je del omenjenih sredstev z različnimi prenakazili, ki so se zgodila v enem dnevu, končal tudi na osebnem računu Zorana Jankovića«.
»Ali nas vse skupaj zaprejo ali pa sprejmejo odgovornost«
Komisija za preprečevanje korupcije sicer nima zakonskih pooblastil zahtevati odgovornosti oziroma ukrepov. Bodo pa ugotovitve predali pristojnim organom. Vendar kot pravi Klemenčič, ne gre le za vprašanje odgovornosti, temveč za vprašanje naše zakonodaje na tem področju, ki da je ena najslabših v Evropi.
Klemenčič meni, da sta posledici poročila le dve: "Ali nas vse skupaj zaprejo, ker smo neosnovano in neutemeljeno očrnili in napadli najvišje predstavnike države, ali pa ti sprejmejo odgovornost in ustrezne ukrepe. V nasprotnem primeru za komisijo za preprečevanje korupcije, zame osebno ter za zakon o integriteti in preprečevanju korupcije nima več nobenega smisla da obstajamo".
Obdobje nadzora od leta 2004 do danes
Komisija je zaključno poročilo soglasno sprejela na seji v ponedeljek. Za nadzor so se po Klemenčičevih besedah odločili po zadnjih parlamentarnih volitvah, ko je bilo premoženjsko stanje najvišjih slovenskih politikov eno osrednjih predvolilnih tem. Obdobje nadzora je segalo od leta 2004 do danes, je pojasnil Klemenčič.
In kot pravi Klemenčič, je komisija med nadzornim postopkom vsem zavezancem dala več možnosti, da ustno ali pisno podajo pojasnila glede odprtih vprašanj o njihovem premoženju. Prav tako so jih izrecno opozorili, da je dokazno breme na njih samih.
Pričakujejo diskreditacijo poročila
"Komisija, ki dela in živi v tej državi, ne dvomi, da bo v naslednjih dneh in tednih prišlo do bitke za interpretacijo, verjetno tudi diskreditacijo poročila, postopka in verjetno tudi posameznih ali vseh članov komisije," še pričakuje Klemenčič, ki je dodal, da so se z nekaterimi tovrstnimi težavami srečevali že v nadzornem postopku.
Ob tem je Klemenčič izpostavil, da je danes kot predsednik protikorupcijske komisije ponosen na svoje sodelavce, člane senata in strokovno osebje. Kot državljan pa je ob ugotovitvah žalosten, je dodal.
Janša vsaj v enem primeru seznanjen z zahtevo KPK
KPK je v interesu popolne transparentnosti izpostavila tudi incident, ki se je zgodil med nadzornim postopkom. Izkazalo se je, da je bil »vsaj v enem primeru zavezanec Ivan Janez Janša seznanjen s kopijo ene od zahtev komisije določeni pravni osebi, od katere je komisija zahtevala posredovanje podatkov v povezavi z zavezančevimi odhodki.« Zahtevo so posredovali pravni osebi (družbi v večinski državni lasti), komisija pa je v ločenem postopku ugotovila, da je bil »dokument odsvojen v tej pravni osebi in je končal v rokah nadzorovanega zavezanca, zaradi česar je bila v tej pravni osebi uvedena tudi interna preiskava.«
Kot relevantnega v KPK izpostavljajo tudi podatek, »da so bili vsi trije člani senata komisije v postopku od različnih zavezancev neutemeljeno izpostavljeni neposrednim ali posrednim očitkom oziroma insinuacijam o pristranskosti in alternativnih motivih«.
O spornih premoženjskih zadevah Janeza Janše in Zorana Jankovića so prvi pisali novinarji Dnevnika. Preberite članke Primoža Cirmana, Vesne Vuković, Petra Pahorja in Tomaža Modica:
- Naveza Janša-Imos: od preprodaj stanovanj do milijonskih poslov z državo
- Janez Janša o svojih stanovanjih nekoč tako, danes drugače
- Grepov denar na račun Jankovićeve firme
- Grepovo posojilo za nakup Electinih nepremičnin
- Baza Dante tudi v poslih Jankovićevih z zemljišči na Barju
