Po podatkih iz odredbe za preiskavo Jankoviću očitajo kazniva dejanja zlorabe položaja ali uradnih pravic, nevestnega dela v službi in ponarejanja listin pri domala vseh fazah naložbe, ki naj bi bila v celoti vredna 370 milijonov evrov. Odredba deloma povzema ugotovitve Dursa, da naj bi del denarja, ki ga je Mestna občina Ljubljana (MOL) avgusta lani nakazala Grepu, izvajalcu projekta v Stožicah, končal tudi na računu družbe KLM Naložbe, ki je v večinski Jankovićevi lasti, njen zastopnik pa je Damijan Janković. Specializirano državno tožilstvo in kriminaliste usmerja državna tožilka Blanka Žgajnar, ki uživa veliko zaupanje in podporo stranke SDS.

Kriminalisti so včeraj poleg Zorana, Damijana in Jureta Jankovića ter nekdanje podžupanje Jadranke Dakić pridržali še prvega moža Energoplana Zlatka Srako in direktorja Gradisa Skupine G Uroša Ogrina. Oba naj bi sumili pomoči pri ponarejanju ali uničenju uradnih listin, nekaterim drugim pridržanim pa v odredbi očitajo še kazniva dejanja pranja denarja in sprejemanja koristi za nezakonita posredovanja.

V odredbi tudi Ana Kučan

Odredba po naših podatkih omenja več imen s slovenske levice, med drugim tudi podjetje AKKA v lasti Ane Kučan, krajinske arhitektke, ki je sodelovala pri urejanju zunanjih površin v Stožicah, in hčere nekdanjega predsednika Milana Kučana, velikega Jankovićevega podpornika in največjega političnega nasprotnika Janeza Janše.

Prav na sedežu njenega podjetja naj bi namreč kriminalisti našli dokumente, ki naj bi dokazovali, da je projekt Stožice vnaprej dobil Grep. Ane Kučan nam včeraj popoldne ni uspelo priklicati, v podjetju pa nam sogovornika ni uspelo najti. Odredba omenja tudi sum goljufije pri pridobivanju evropskih sredstev, ki jih je MOL odobrilo ministrstvo za šolstvo in šport še v času, ko ga je vodil sedanji predsednik SD Igor Lukšič.

Podražitve projekta in spreminjanje pogodb

Do prvih nepravilnosti naj bi po oceni kriminalistov prišlo že sredi leta 2007, ko je bil razpis za izbiro zasebnega partnerja za gradnjo Stožic še v pripravi. Kljub močni mednarodni konkurenci je takrat Mestna občina Ljubljana (MOL), ki bi morala po prvotnih načrtih v projekt vložiti zgolj zemljišče, za partnerja izbrala konzorcij treh slovenskih podjetij: Gradisa Skupine G, Energoplana in Merkurja. Slednji naj bi, kot sumijo kriminalisti, posodil le ime in bilanco, ki sta konzorciju omogočila, da je lahko na papirju za leto dni pred tem izkazal vsaj 300 milijonov evrov prihodkov, kar je bil eden od razpisnih pogojev. S posebnim sklepom naj bi Janković oziroma občina kmalu zatem partnerstvo prenesla na Grep, novoustanovljeno projektno podjetje v lasti Energoplana in Gradisa G, ki je imelo še konec leta 2008 minimalni kapital. Istega leta je Merkur od Gradisa G odkupil 12 odstotkov njegovih lastnih delnic.

Zoran Janković naj bi položaj zlorabil in nevestno delal še nekajkrat. Tako med drugim MOL za projekt Stožice že pred začetkom njegove izvedbe ni v zadostni meri predvidela sredstev in virov za financiranje. Samovoljno naj bi podaljševal roke za izvedbo, omahoval pri izterjavi pogodbenih kazni in naknadno spreminjal pogodbe, zaradi česar naj bi dražil projekt in povečeval delež javnih sredstev zanj.  Kot je znano, je že septembra 2010 MOL Grepu, ki je v lasti Gradisa G in Energoplana, priznala za skoraj 39 milijonov evrov dodatnih stroškov, čeprav je Janković ob začetku gradnje zatrjeval, da iz mestnega proračuna za projekt ne bo šel niti evro.

Kriminalisti po sledeh ugotovitev Dursa

"Pred razpisom o izbiri zasebnega partnerja smo razpolagali samo z idejno zasnovo načrtovanega javnega dela," so takrat na MOL utemeljili ključni razlog za podražitev. Za nameček MOL od SCT, od katerega je pred enajstimi leti odkupil gradbeno jamo v Stožicah, ni dobil 5 milijonov evrov, ki bi jih moral propadli gradbinec Ivana Zidarja vrniti do konca leta 2008, ker jame ni očistil.

Del odredbe izhaja tudi iz ugotovitev davčnega pregleda Electe Inženiringa, ki je pred meseci pricurljal v javnost. Medtem ko pomočnik direktorja NPU Robert Črepinko na včerajšnji novinarski konferenci med očitanimi kaznivimi dejanji ni omenjal oškodovanja upnikov in davčne zatajitve, ki jo v zapisniku pregleda omenja Durs, pa odredba povzema navedbe inšpektorjev o domnevno nezakonitih denarnih tokovih med MOL in podjetji iz županovega kroga.

"Most" med občino in Jankovićevo družbo

MOL je sicer Grepu v letih 2010 in 2011 v dveh obrokih nakazal več kot 15 milijonov evrov, namenjenih za gradnjo Stožic, do izvirnega greha pa je prišlo avgusta lani.

Takrat, takoj po drugem nakazilu MOL, je natanko pol milijona evrov končalo na računu podjetja Baza Dante. To je uradno v lasti Boštjana Stamejčiča, vodje projektov v Electi. Baza Dante je še isti dan večino denarja nakazala družbi KLM Naložbe, preostalih 100.000 evrov pa nekaj dni zatem kot posojilo še rokometnemu klubu Krim, v katerem je Janković več let deloval kot predsednik, zdaj pa je častni predsednik kluba. Krim naj bi po neuradnih podatkih vrnil le desetino tega zneska. Med številnimi transakcijami je preiskovalce zbodlo v oči tudi nakazilo 40.000 evrov na Jankovićev osebni račun. Kaj je razlog za nakazilo, ni znano.

Čeprav iz opisane verige transakcij jasno izhaja, da je del sredstev, ki jih je občina nakazala Grepu za dodatna dela v Stožicah, v resnici končal na računu županovega podjetja, ta javno vztraja, da o tem nič ni vedel. Tudi Baza Dante je kasneje (neznano kdaj) poplačala dolg do Grepa. Toda Baza Dante je imela pomembno vlogo še v enem od poslov županovih sinov z zemljišči, ki jim je MOL leta 2010 spremenil namembnost, kar je močno zvišalo njihovo vrednost. Gre za gradnjo stanovanjsko-poslovnega kompleksa pod imenom Vrtno mesto Sibirija na robu Ljubljane.

O tesni medsebojni povezanosti Baze Dante in Jankovićevih pa pričajo tudi izsledki davčne preiskave. Baza Dante je tako maja 2009, ko je bil lastnik še Ivan Mikulin - leta 2003 je z Damijanom Jankovićem odprl lokal Bachus v Ljubljani, od Electe Inženiringa kupila dve nepremičnini. Takoj zatem ju je prodala družbi Hypo Leasing in vzela nazaj v lizing, povrhu vsega pa iz državnega proračuna dobila vrnjenih 213.500 evrov DDV.

Bo na udaru tudi Lukšič?

Opaziti sicer je, da odredba domala ne omenja poslov Electe z Gradisom G in Energoplanom. Ta je denimo v poročilu za lansko leto razkril, da je od družbe v lasti družine Janković odkupil 300.000 evrov vredno terjatev do Klinike Ljubljane, ki je bila do leta 2008 v lasti Electe, nato pa je njen 50-odstotni lastnik postalo ciprsko podjetje Ranstad Holding. Odredba omenja posojila, ki naj bi jih Electa izplačevala zaposlenim namesto plač in več deset transakcij med to družbo in KLM Naložbami. Posebej pa navaja podjetje Jamida, ki je bilo do leta 2008 v solastništvu tedanje ljubljanske podžupanje Jadranke Dakić. To naj bi takrat skupaj s podjetjem EP Invest, ki je v lasti Energoplana, posodilo pet milijonov evrov avstrijskima družbama MTK in Supernova, ki sta spomladi 2009 dokapitalizirali Grep.

Preiskovalci pa med kaznivimi dejanji navajajo tudi goljufijo na škodo Evropske skupnosti, natančneje pri pridobivanju evropskih sredstev za sofinanciranje Stožic, ki jih je MOL odobrilo Lukšičevo ministrstvo za šolstvo in šport. Tudi ta posel so kriminalisti preiskovali že lani, pri čemer naj bi poročilo o ugotovitvah v začetku decembra posredovali tožilstvu.

Bodo preiskovalci potrkali tudi na vrata bankirjev?

Spomnimo, Lukšičevo ministrstvo je ljubljanski občini za projekt z javnim razpisom najprej podelilo 9,4 milijona evrov, vendar ji je zaradi domnevno netočnih navedb v prijavi na razpis naknadno odvzelo 1,9 milijona evrov. Maja letos je evropska komisija sredstva za Stožice zaradi sumov nepravilnost začasno blokirala, a jih je v začetku avgusta ponovno sprostila.

"Ni zadeve, ki bi šla čez večje število oči. Če je bila kakšna goljufija, je zagotovo ni bilo s strani ministrstva. Če je NPU ugotovil kakšno nepravilnost, pa bi bilo korektno, da bi nas o tem obvestil že takrat," je dejal Lukšič.

V vsakem primeru bi lahko preiskava pomembno vplivala na nadaljnje odločitve bank v zvezi s projektom Stožice. Te so se namreč pred odločitvijo o tem, ali naj projekt financirajo še naprej ali naj začnejo zaseganje premoženja Grepa. Preiskava pa bi se lahko prej ali slej usmerila tudi v iskanje odgovornosti bankirjev za financiranje projekta, ki je bil očitno že na začetku načrtovan z "luknjami". Projekt Stožice je sicer financiral konzorcij bank z NLB in NKBM na čelu.