Podjetja in posamezniki so z bančnih računov v Sloveniji od leta 2003 do 2011 v Liechtenstein, na Ciper in Britanske Deviške otoke skupaj nakazali več kot osemsto milijonov evrov. Na Dursu aktualnejših podatkov nimajo, so pa za Dnevnik.si pojasnili, na kakšen način ukrepajo, da bi preprečili sporne posle v zvezi z davčnimi oazami.
Razložili so, da se ukvarjajo s tistim delom, pri katerem ocenijo, da obstaja sum, da gre za fiktivne posle. "Ne trdimo, da so vsa nakazila nezakonita. Samo sodelovanje z davčnimi oazami ni prepovedano. Mora pa zavezanec v poslovni dokumentaciji imeti podlago za to - dokazilo, da je bil posel v resnici opravljen. Pri pregledih preverjamo, če je v teh primerih prišlo do kršitve zakonodaje predvsem pa, če so transakcije z davčno bolj ugodnimi območji opravljene zgolj z namenom zmanjšanja davčnih bremen tako pravnih kot fizičnih oseb in za opravljene transakcije ni mogoče ugotoviti poslovnega namena,“ so sporočili.
Durs po potrebi v teh nadzorih sodeluje tudi z davčnimi službami drugih držav. "Vse podatke skrbno pregledamo, dopolnimo s podatki in informacijami o zavezancih za davek, ki izhajajo iz podatkovnih baz davčne uprave in podatki, ki jih bomo za te namene na podlagi pooblastil lahko pridobili od drugih državnih organov. Preverjamo vse pridobljene podatke, jih analiziramo in po potrebi uvedemo davčni inšpekcijski nadzor."
O nakazilih Slovencev v davčne oaze je julija lani z direktorico Dursa Mojco Šircelj za Dnevnikov Objektiv spregovorila Katja Svenšek.
Nadzori in analize še potekajo
Pri zbranih podatkih za leto 2009 je Durs zaradi določenih pomanjkljivosti od bank zahteval še natančnejše informacije, tako da davčni inšpekcijski nadzori in nadaljnje analize zbranih podatkov še potekajo.
Na podlagi izdelanih analiz in preveritve podatkov so sestavili predloge za davčni inšpekcijski nadzor fizičnih oseb, opravili pa so tudi dodatne odmere davkov. Oceno o celotnem učinku nadzora poslovanja fizičnih oseb z davčnimi oazami bo mogoče podati, ko bodo postopki v pretežni meri zaključeni, poudarjajo na Dursu. Dodajajo pa, da postopki davčnega nadzora pri pravnih osebah potekajo že od druge polovice leta 2010.
"Davčne nadzore opravljamo, pregledujemo primer po primer in gre za naporno delo. Koliko davkov je država izgubila, je težko oceniti. Pri pravni osebi gre za tisti neizkazan dobiček in splošno stopnjo, pri fizičnih osebah je ocena odvisna od dohodninskega razreda," pojasnjujejo pri Durs. " Podatki vsekakor kažejo, da je treba vse svoje sile usmeriti v odkrivanje, prepoznavanje in sankcioniranje davčnih utaj. Poudarjamo pa, da je dokazovanje izjemno težko, saj gre za zelo premišljene in razdelane sheme, za časovno dolgotrajne dogodke."
Na Dursu so tudi poudarili, da davčno bolj ugodnih področij ne gre enačiti z davčnimi oazami, ki so ožji pojem.
Razkritje nakazil v "davčne oaze": poslanci za kos mesa ubili kravo
Jeraj: Državo pri pobiranju davkov zelo omejuje petletni zastaralni rok
Kot pojasnjuje davčni svetovalec Dušan Jeraj iz skupine Taxgroup, ima država pri spopadanju z nalaganjem denarja v davčnih oazah na voljo dva ukrepa. "Eno je represivni ukrep, z nadzorom in kaznovanjem. Ta davčne zavezance malo sili k temu, da dohodke in premoženje prijavijo svoji državi. Drugi ukrep je predvsem bolj prijazno davčno okolje, kjer bi država mogla z ugodnejšo davčno ureditvijo skrbeti za to, da se bi se ta kapital začel spet zbirati v Sloveniji oziroma da bi se vrnil vanjo," je razložil Jeraj.
Dodal je, da bi morda pomagala kakšna davčna amnestija ali kaj podobnega. "To so poskusili v Italiji. Tu država dejansko reče tistim, ki so denar naložili v tujini pred več kot petimi, desetimi leti, da lahko brez večjih davčnih ali kazenskih sankcij denar vrnejo v Slovenijo. Morda ob plačilu neke minimalne globe, ki bi lahko kratkoročno pomagala pri polnjenju proračuna," razmišlja Jeraj.
"Država se mora zavedati tega, da jo petletni zastaralni rok zelo omejuje pri pobiranju davkov in če rečemo, da se je privatizacija zgodila že v devetdesetih letih, potem so ti zneski že zastarali," opozarja Jeraj. Pojasnjuje, da v teh primerih davčna uprava v teh primerih ne more posredovati. "Če presodi, da je ugodneje, če bi ta denar imeli v Sloveniji, je treba tudi nekaj narediti," poudarja.
Tretja zadeva pa je za Jeraja tudi premislek o varnosti našega bančnega sistema. "V bistvu je jasno, da posamezniki ne bodo zaupali denarja bankam, za katere ne verjamejo, da so finančno stabilne. Naše državne banke so očitno malo bolj tvegane kot pa kakšne druge," dodaja.
