Že zdaj je namreč jasno, da javno objavljanje vseh transakcij nad 30.000 evrov v 40 izbranih, davčno ugodnejših držav na vseh celinah nadzornim institucijam ne bo pomagalo pri iskanju davčnih utajevalcev ali "pralcev" denarja, ki se bodo tako imenovanemu off-shore supervizorju z lahkoto izognili prek zakonskih in drugih obvodov. Obenem bodo največ težav z dnevnim objavljanjem transakcij imela velika proizvodna in trgovska podjetja, ki poslujejo z mednarodnimi korporacijami, ki imajo izpostave v davčnih oazah, in Turčijo. Iz države, ki se je na seznamu davčnih oaz bržčas znašla, ker pri njej obstaja večja verjetnost financiranja terorizma (beri: kurdskih upornikov in islamističnih skupin), je namreč Slovenija samo lani po uradnih podatkih uvozila za skoraj 172 milijonov evrov blaga.

Posli uvoznikov iz Turčije na očeh javnosti

V praksi to pomeni, da bodo posli vseh slovenskih podjetij, ki bodo v prihodnjih mesecih v Turčiji kupovala električne stroje, opremo, vozila, farmacevtske proizvode, izdelke iz železa in jekla, po novem na očeh javnosti. Vsak obiskovalec spletne strani urada za preprečevanje pranja denarja bo tako lahko v nekaj minutah našel podatke o višini, namenu in prejemniku nakazila. To potrjujejo že prve objave. Med prvimi sedmimi transakcijami, ki jih je urad javno objavil v zadnjih dveh dneh, so kar tri nakazila v Turčijo, pri čemer gre v vseh primerih za podjetja (Gorenje, Big Bang, Kovis), ki bi jim lahko javno razkrivanje dobaviteljev in pogojev poslovanja z njimi močno škodilo. Ti bodo namreč prej ali slej prišli v roke konkurentom, ki bodo še kako dobro vedeli, kaj z njimi početi.

V podobnih težavah se bodo znašli tudi uvozniki in podjetja, ki poslujejo z Malezijo (to je oktobra 2009 prav z namenom poglobitve gospodarskega sodelovanja obiskala trinajstčlanska vladno-gospodarska delegacija), Šrilanko, Urugvajem, Sirijo... Prav tako si ni težko predstavljati, kaj si bodo o javnem objavljanju njihovih prejemkov, predujmov in drugih nakazil mislili poslovni partnerji slovenskih podjetij v teh državah.

So poslanci za kos mesa ubili kravo?

Je torej državni zbor v želji, da bi dobil v roke kos mesa, dejansko ubil kravo? Četudi je bil prvotni namen odprtja transakcij v davčne oaze morda res iskanje sledi za "tajkunskim" premoženjem, bo odgovor na zgornje vprašanje na dolgi rok bržčas pritrdilen zaradi več razlogov. S podatki o nakazilih v davčne oaze so namreč že doslej domala neomejeno razpolagali pristojni nadzorni organi: poleg urada za preprečevanje pranja denarja in Dursa tudi Banka Slovenije. Celo v samih nadzornih institucijah priznavajo, da si zaradi javne objave seznama večjih učinkov ne obetajo, v bankah pa pojasnjujejo, da jim poročanje uradu predstavlja predvsem večji strošek.

Na uradu za preprečevanje pranja denarja še ne vedo, kakšne učinke bo imelo razkritje podatkov o nakazilih, saj menijo, da je potrebna temeljita analiza transakcij v daljšem obdobju. A dejansko bo Durs v prihajajočih tednih analizo transakcij skupaj okoli 10.000 pravnih in fizičnih oseb v višini več sto milijonov evrov v davčne oaze že predstavil. Dve instituciji, ki med seboj po besedah vodilih "zelo dobro sodelujeta", bosta torej delali vsaka svojo analizo, ena z vidika davčnih utaj, druga z vidika pranja denarja.

Obvodov za "pralce" denarja še vedno dovolj

Poleg tega je transakcijo v davčno oazo kljub spremenjenemu zakonu še vedno mogoče sorazmerno preprosto izpeljati brez javnega razkritja. To lahko posameznik ali podjetje preprosto storita tako, da sredstva najprej nakažeta na račun katere od bank v EU in nato iz tega računa na končno destinacijo, so nam pojasnili poznavalci razmer. Prav tako pretiranih težav ne predstavlja razdrobitev transakcij, recimo 200.000 evrov na sedem tranš, manjših od 30.000 evrov. Na samem seznamu pa tudi po novem ne bo podjetij, ki bi nadzorne organe morala zanimati precej bolj od dobaviteljev proizvodnih in trgovskih podjetij. Bankam, hranilnicam in vrsti drugih institucij namreč še vedno ni treba poročati o transakcijah revizijskih družb, samostojnih revizorjev in - davčnih svetovalcev.

Podjetja in posamezniki so sicer z bančnih računov v Sloveniji v zadnjih osmih letih v Liechtenstein, na Ciper in Britanske Deviške otoke skupaj nakazali več kot osemsto milijonov evrov. Iz podatkov, ki smo jih včeraj pridobili pri Banki Slovenije, je glavnina nakazil iz omenjenih treh držav, natančneje dobrih 618 milijonov evrov, je med januarjem 2004 in avgustom 2011 končala na Cipru, še dodatnih 184 milijonov evrov pa so (ne)rezidenti v tem času "odlili" v Liechtenstein. Čeprav so podjetja iz obeh držav v Slovenijo skupaj nakazala približno 650 milijonov evrov, gre v njuno korist razlika pri "neto plačilni bilanci" v višini skoraj 150 milijonov evrov.

Iz Slovenije letos na Ciper kar 270 milijonov evrov

Po izbruhu svetovne finančne krize je sicer primat med davčno ugodnejšimi in off-shore državami pri nakazilih iz Slovenije dokončno prevzel Ciper. Še leta 2007 so pravne in fizične osebe iz naše države tja nakazale "le" 67,4 milijona evrov. To je na primer le slabih osem milijonov evrov manj od vsote takratnih odlivov v Liechtenstein (59,8 milijona evrov). V treh letih pa se je slika obrnila. Samo v prvih osmih mesecih letošnjega leta se je skupna višina nakazil povečala za štirikrat - na 270,2 milijona evrov. Obenem so odlivi v Liechtenstein, kjer je opazno velik del (od 35 do 40 milijonov evrov med letoma 2005 in 2007 odpade na Vegradova nakazila v Liechtenstein), skoraj presahnili. Med januarjem in avgustom jih je namreč bilo le še za dobrih pet milijonov evrov.

Razlogov za naraščajočo priljubljenost Cipra je več: poleg tega, da država zaradi regulative, ki jo je morala sprejeti ob vstopu v EU, vsaj uradno ne spada v davčne oaze, je njena največja prednost poleg relativne bližine domala popolna varnost podatkov, povezanih z lastništvom tamkajšnjih podjetij. Spomniti velja, da so ugled Liechtensteina kot najvarnejše evropske finančne trdnjave pred leti zamajali podatki o računih, ki jih je nekdanji uslužbenec ene od tamkajšnjih bank prodal nemški tajni službi BND. Uradno ciprska podjetja se sicer v Sloveniji pogosto pojavljajo kot lastniki projektnih podjetij, ki imajo v lasti nepremičnine, ali kot delničarji finančnih družb.

Banka Slovenije k podatkom za leti 2007 in 2008 ni vključila plačil med rezidenti in nerezidenti, ki so manjša od 12.500 evrov, po januarju 2009 pa k podatkom niso zajeta plačila med rezidenti in nerezidenti, ki so manjša od 50.000 evrov.

primoz.cirman@dnevnik.si

katja.svensek@dnevnik.si

matjaz.polanic@dnevnik.si