Dogovor, ki predvideva odpis dolga s strani zasebnih upnikov v višini 107 milijard evrov, grški javni dolg znižuje na okoli 240 milijard evrov oziroma pod 120 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). To je tudi po njegovih besedah raven zadolženosti, ki v mirnejših gospodarskih in finančnih časih velja za zgornjo mejo še vzdržnega dolga.
Nekateri z olajšanjem, drugi z zaskrbljenostjo: Grški sindikati za sredo napovedali proteste
Kot primer navaja Italijo, ki z javnim dolgom med 100 in 120 odstotkov BDP živi že zadnjih 20 let. A pri tem vseeno opozarja, da je Grčija danes povsem neverodostojna na mednarodnih trgih in kot taka v celoti nezmožna samostojnega refinanciranja obstoječega dolga.
Nujna je torej finančna pomoč v obliki ugodnejših pogojev za 240 milijard evrov neodpisanega dolga. Po prvem paketu pomoči v višini 110 milijard evrov je tako dodatnih 130 milijard evrov pričakovana odločitev.
Pri tem je treba reči, da se bodo neporabljena sredstva iz prvega programa uporabila v drugem programu, ni pa še jasno, kako se bo ta prenos zgodil. Prvi program je namreč temeljil na dvostranskih posojilih, drugi pa se bo izvajal prek začasnega sklada za zaščito evra oziroma prek državnih poroštev za zadolževanje sklada.
Hribar ugotavlja, da so grški politiki glede na novice iz minulih dni zaenkrat sprejeli vse zahtevane ukrepe s strani posojilodajalcev in obljubili vse potrebno za nadaljnje prejemanje pomoči.
V prihodnje naj bi se v zameno za finančno pomoč lotili še ostrejših strukturnih reform in varčevalnih ukrepov, s čimer naj bi imeli od prihodnjega leta dalje uravnotežen proračun pred plačilom obresti na dolg.
Depeša razkrila resnico: Varčevalni ukrepi uničujejo grško gospodarstvo
Hribar danes doseženi končni dogovor označuje kot načrt sanacije grške države, s čimer naj bi se ta do 2020 zopet postavila na lastne noge. "Če bo plan dosledno izvajan in uspešen, je včerajšnji dogovor začetek konca grške dolžniške krize," meni.
A nadaljnji manjši ali večji zapleti so po njegovih besedah praktično zagotovljeni. Kot pojasnjuje, je odpis grškega dolga v lasti zasebnih upnikov v temelju prostovoljen in zato ne obstaja nikakršno jamstvo, da bodo vsi upniki tudi pristali na odpis.
Še resnejše tveganje predstavljajo potrebne odobritve dodatne pomoči v parlamentih posameznih držav članic, dodatne zaplete, pritiske pa je moč pričakovati tudi ob vsakem nadaljnjem nakazilu finančne pomoči Grčiji, še poudarja Hribar.
