Za zdaj še ni znano, koliko bo prispeval Mednarodni denarni sklad (IMF). Omenja se, da naj bi prispeval deset odstotkov od 130 milijard evrov, torej 13 milijard evrov, medtem ko je pri prvi pomoči Grčiji ter pri pomoči Irski in portugalski prispeval približno tretjino.

"Ob uspešnem izvajanju novega programa gre za začetek konca grške krize"

Prva dama IMF Christine Lagarde teh navedb danes ni potrdila. Pojasnila je, da bo IMF o tem odločil v drugem tednu marca.

Poleg tega prinaša dogovor o drugi pomoči Grčiji večji prispevek zasebnih upnikov, kot je bilo sprva predvideno. Ti bodo namreč državi odpisali za 53,5 odstotka nominalne vrednosti dolga, kar naj bi znašalo okoli 107 milijard evrov, medtem ko je bil sprva predvideno, da bodo odpisali za 50 odstotkov nominalne vrednosti ali 100 milijard evrov dolga.

S tem naj bi grški dolg do leta 2020 zmanjšali na 120,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

"Maraton je res grška beseda," je po dolgih in napornih pogajanjih dejal evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn.

(Foto: AP)

Za sredo napovedani novi protesti

In če so politiki odločitev, da se bo država uspela izogniti bankrotu, sprejeli radostno, so bili drugi predstavniki javnosti precej bolj previdni. Grški sindikati so za sredo napovedali nov protest, mediji so opozorili, da gre za zgolj začasno rešitev, analitiki pa so izpostavili pasti nočnega dogovora.

Grški sindikati še naprej ostro nasprotujejo dodatnim varčevalnim ukrepom, ki so bili pogoj, da so finančni ministri držav z evrom ponoči v Bruslju sprejeli dogovor o novi pomoči Grčiji, ki vključuje 130 milijard evrov javne pomoči in prispevek zasebnih upnikov, ki naj bi državi odpisali za 107 milijard evrov dolgov.

Depeša razkrila resnico: Varčevalni ukrepi uničujejo grško gospodarstvo

Glede na novo zakonodajo, ki bo na klopeh grških poslancev še danes, varčevanje ne bo prizadelo le javnih uslužbencev in upokojencev, temveč tudi zaposlene v zasebnem sektorju. Grške oblasti so namreč predvidele 22-odstotno krčenje minimalne plače.

Skladno s tem so grški sindikati za sredo napovedali nov protest pred stavbo parlamenta v Atenah, poroča ameriška tiskovna agencija AP.

Nekateri z olajšanjem, drugi z zaskrbljenostjo

Pesimizem veje tudi iz odzivov posameznih Grkov. "Dogovor me ne osrečuje, saj za nas pomeni nova bremena posojil, posojil, posojil. Posojilom ni videti konca," je izid zasedanja evroskupine komentiral atenski arhitekt Valia Roku.

(Foto: AP)

"Čutim olajšanje, ker je moja država uspela uiti nevarnosti, ki ji je grozila ta trenutek. Hkrati pa me skrbi, da naši partnerji v območju evra kot garancijo od nas zahtevajo spremembe ustave. Zdi se mi, da je to precej ekscesna zahteva, ki gre prek principa solidarnosti," pa je poudaril atenski odvetnik George Sabalos.

Razloga za slavje ni

Brez pretiranega navdušenja so novico o dogovoru glede drugega programa pomoči državi sprejeli tudi grški mediji, ki jih povzema nemška tiskovna agencija dpa. Večinsko mnenje je, da gre za začasno rešitev grške dolžniške krize, a razlogov za slavje ni. Obenem novinarji opozarjajo, da je za Grčijo nastopil čas gospodarskega prestrukturiranja in prilagoditve novemu načinu delovanja družbe in gospodarstva.

Levo liberalno usmerjeni časnik Ta Nea je v uredniškem komentarju zapisal, da Grčijo čakajo nova žrtvovanja in težave, a država je dobila vsaj priložnost, ki jo mora izkoristiti.

Naslovnica časnika je sicer korpulentnega grškega finančnega ministra Evangelosa Venizelosa in precej bolj drobnega premiera Lukasa Papademosa prikazala kot Asterixa in Obelixa, ki rešujeta Grčijo.

Grki so za težave krivi sami

Nekateri časniki, kot je neodvisni Ethnos, pa so opozorili, da so Grki za trenutne težave v veliki meri odgovorni sami in da nikoli ne smejo več dovoliti, da država tako iztiri. Evropske partnerje pa so pozvali, naj Grčiji pomagajo, da začne njeno gospodarstvo zopet rasti. V nasprotnem primeru bo treba državo znova reševati.

(Foto: AP)

Grški ekonomisti in analitiki so medtem poudarili, da bo glede na novi program Grčija predmet zelo poostrenega nadzora, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Med ekonomisti je prevladalo mnenje, da se je moderna odisejada Grčije šele začela in da cilj znižati javni dolg države do leta 2020 na 120,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) ni nujno dosegljiv.

Skeptični so tudi tuji strokovnjaki. Ekonomist ING Carsten Brzeski je več kot 12-urna pogajanja v Bruslju označil za "maratonsko srečanje v okviru maratona brez konca". O zeleni luči finančnih ministrov držav z evrom drugi pomoči Grčiji je menil še: "Zgleda kot dogovor, deluje kot dogovor, skoraj je dogovor."

Strog nadzor nad izvajanjem ukrepov

Komisar je sicer državo opozoril, da se ne bo več mogla zanašati na veliko javno upravo, ki bo temeljila na poceni dolgu, ampak bo morala spodbujati konkurenčnost in investicije ter zagotoviti učinkovit in pošten davčni sistem.

Pri drugi pomoči Grčiji bodo sodelovale tudi Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke.

Grški finančni minister Evangelos Venizelos in premier Papademos (foto: Reuters)

Poleg tega dogovor vključuje zelo strog nadzor nad izvajanjem varčevalnih in reformnih ukrepov, ki jih mora Grčija izvesti v zameno za pomoč. Pri strogem nadzoru sta vztrajali predvsem Nizozemska in Finska.

Ta nadzor vključuje vzpostavitev posebnega računa, s katerim bodo zablokirali del državnih prihodkov, da bi s tem zagotovili odplačevanje grškega dolga, in stalno prisotnost mednarodnih nadzornikov v Atenah.

Da je treba implementacijo dogovora skrbno nadzorovati, je opozoril tudi predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi.

Izid zasedanja finančnih ministrov držav s skupno evropsko valuto je sicer označil kot "zelo dober". "Dogovor je zelo dober. Osebno pozdravljam zaveze grške vlade, da obnovi rast in stabilnost," je dejal. Pohvalil je tudi obljube evrskih držav, da bodo še naprej pomagale močno zadolženi državi, da se vrne na pot rasti in ustvarjanja delovnih mest.

Kako zapolniti ogromno vrzel

Glavno odprto vprašanje v pogajanjih je bilo, kako zapolniti vrzel 5,5 milijarde evrov, kolikor je manjkalo, da bi drugi program pomoči zagotovil vzdržnost grškega dolga, torej njegovo zmanjšanje pod 120 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2020.

Mednarodni posojilodajalci, torej EU in IMF, so oktobra izračunali, da Grčija za ustrezno zmanjšanje dolga potrebuje 130 milijard evrov javne pomoči, a se je zaradi poslabšanja recesije izkazalo, da to ni dovolj.

Nasmejana Venizelos in nemški finančni minister Wolfgang Schäuble (foto: Reuters)

Ker v območju evra niso bili pripravljeni zvišati javne pomoči, se je sam grški premier Lukas Papademos pogajal z glavnim predstavnikom zasebnih upnikov, prvim možem Inštituta za mednarodne finance (IIF) Charlesom Dallaro, da bi zasebni sektor povečal svoj prispevek.

Po navedbah virov so se pogajanja vlekla predvsem zato, ker zasebni sektor dolgo ni bil pripravljen pristati na povečanje svojega prispevka.

Za preprečitev bankrota Grčije je ključen 20. marec, ko državi zapade v plačilo za 14,5 milijarde evrov dolga. Pogajanja o pomoči so ves čas spremljali množični protesti Grkov proti novim varčevalnim ukrepom, s katerimi naj bi država prihranila 3,3 milijarde evrov.

Zelo srečen

Potem ko so finančni ministri držav z evrom ponoči sprejeli dogovor o drugi pomoči Grčiji, je Papademos poudaril, da je "zelo srečen". Pozitivni odzivi prihajajo iz vseh smeri, v IMF pa so poudarili, da bo moralo območje evra, če bo želelo, da sklad "pomembno" prispeva k novemu svežnju, okrepiti mehanizem za stabilnost evra.

"Zelo smo srečni," je po maratonskih, več kot dvanajsturnih pogajanjih in dogovoru o novi pomoči Grčiji, ki vključuje 130 milijard evrov javne pomoči in prispevek zasebnih upnikov, ki naj bi državi odpisali za 107 milijard evrov dolgov, dejal Papademos.

Želijo 750 milijard

Trenutno je sicer skupna posojilna sposobnost začasnega sklada za zaščito evra (EFSF) in stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM), ki bo julija zamenjal EFSF, 500 milijard evrov, v Bruslju pa si želijo, da bi preostalo posojilno zmožnost EFSF, ki znaša okoli 250 milijard evrov, združili s posojilno sposobnostjo ESM. Tako bi skupna finančna moč dosegla 750 milijard evrov.