Dopis opozarja, da bi lahko imeli glavni načeli dveh novih denarnih pomoči Grčiji samouničujoč učinek. Prisilno varčevanje bi v Grčiji lahko dvignilo raven zadolženosti, ker bi močno oslabilo njeno gospodarstvo, medtem ko bi prestrukturiranje 200 milijardnega dolga državi preprečilo ponovni vstop na finančne trge zaradi preplaha zasebnih vlagateljev. "Daljša finančna pomoč ob primernih pogojih s strani uradnega sektorja, bo morda nujna,“ je povedal Spiegel. Še več, opozarja novinar na svojem blogu, vse ekonomske ocene, ki jih uporabljajo, so preveč rožnate, kar še otežuje uspešno rešitev Grčije.
Preberite še: Odtekli 12-urni maraton in dosegli dogovor o pomoči Grčiji
Iz dopisa je Spiegel dobil tudi nekaj podatkov o slabostih, ki bi lahko sledile neuspešnim metodam za razreševanje grške krize:
"V skladu z začrtanim scenarijem, ki je opisan zgoraj, bi razmerje dolga svoj vrh doseglo pri 178 odstotkih BDP-ja leta 2015. Ko se bo rast pobrala, fiskalna politika dosegla svoj cilj in bo prišlo do hitrejše privatizacije, bi se dolg počasi lahko pričel manjšati. Razmerje med dolgom in BDP-jem bi dosegel 160 odstotkov BDP-ja za leto 2020, kar je precej višje od cilja, ki se nahaja pri 120 odstotkih BDP-ja, ki so ga zastavili evropski voditelji. Finančne potrebe skozi 2020 bi znašale morda 245 milijard evrov. Ob domnevi, da bi lahko sledila boljša rast ob premostitvi prepada na področju konkurenčnosti, bi se razmerje dolga lahko počasi približevalo začrtani ravni, a bi se to verjetno zgodilo šele v poznih 20-ih letih. S tako visokim razmerjem dolga v naslednjem desetletju bi majhni pretresi povzročili nestabilne dinamike, zaradi česar bi bil podvig precej izpostavljen nesrečam.“
Dopis razkriva, da evropski voditelji preprosto ne morejo več zanikati, kar vsi ostali jasno vidijo, da vsi dosedanji ukrepi uničujejo grško gospodarstvo in da bi nadaljnji ukrepi stvar še poslabšali.
