Direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, ki deluje v okviru GZS, Tatjana Zagorc med drugim opozarja, da so različne znanstvene študije pokazale, da bi bila uvedba davka na izdelke, ki vsebujejo sladkor, v najboljšem primeru del programa "mašenja lukenj", ki je predviden za reševanje kratkoročnih proračunskih problemov. Tudi v Skupini Pivovarna Laško menijo, da je predlog uvedbe novih trošarin pavšalno zastavljen projekt, ki je bolj kot skrbi za zdravje namenjen polnjenju državne blagajne. "Iz strokovne analize trošarin za pivo, ki smo jo pred časom posredovali vladi, je jasno razvidno, da ima dvigovanje trošarin negativen vpliv na prihodke, dobičke in zaposlovanje. Prav hitro se lahko zgodi, da bi bili javnofinančni prihodki zaradi višjih trošarin v celoti gledano nižji, saj bi se zmanjšali prihodki iz drugih dajatev," opozarjajo v Skupini Pivovarna Laško. Zato bi bil predlog potreben resne strokovne revizije, s čimer bi davčno politiko, ki stimulira zdrav način življenja, lahko zastavili precej bolj strokovno in dolgoročno. "Če gre le za polnjenje proračuna, pa ima vlada na mizi že nekaj predlogov slovenske industrije pijač, ki bi imeli pozitiven učinek na javnofinančne prihodke," dodajajo. Morebitne trošarine na sladkor bi se med njihovimi izdelki nanašale predvsem na brezalkoholne in mešane pijače.

Po besedah Zagorčeve so po razpoložljivih podatkih davek na posamezne kategorije živil uvedli v Franciji, Danski, Finski, delno na Norveškem, medtem ko o uvedbi razpravljajo v Italiji, Romuniji, Latviji, Veliki Britaniji in na Madžarskem. "Študija OEDC navaja primer Danske, kjer so davek na sladka živila in sladkane brezalkoholne pijače uvedli že leta 1920 kot davek na luksuzna živila, ki pa ni imel učinka na stopnjo debelosti. Ta je namreč zelo primerljiva s stopnjami v drugih evropskih državah," pravi Zagorčeva. Podobno tudi predsednik Žitove uprave Toni Balažič dvomi, da bi država lahko s trošarinami na izdelke, ki vsebujejo sladkor, rešila problem prekomerne teže.

V slovenski izpostavi multinacionalke McDonald's so opozorili, da ima dvig cen izdelkov z visoko vsebnostjo sladkorja, soli in nasičenih maščob le omejen vpliv na kupno moč, da je davek na hrano regresiven in da ima v glavnem na nižji sloj prebivalstva večji vpliv kot višji sloj. Zagorčeva pojasnjuje, da bi morali politiki in strokovnjaki upoštevati, da bi se z novimi trošarinami lahko še bolj poslabšale obstoječe razlike med potrošniki. V McDonald'su pravijo, da EU in Svetovna zdravstvena organizacija podpirata celovit pristop k reševanju problema debelosti, ki združuje vključevanje več subjektov in organizacij in ne samo davek kot rešitev problema. Tehnična implementacija zakona je zelo zapletena in prinaša dodatne stroške.

Na ministrstvo za zdravje so na vprašanja, koliko bodo konkretno znašale trošarine na sladkor, koliko teh trošarin bi lahko pobrali in podobno, odgovorili, da delovna skupina še oblikuje predlog trošarinskega zakona in da na vprašanja še morejo odgovoriti. Na Danskem pa so po besedah Zagorčeve davki zaradi uvedbe trošarin na izdelke, ki vsebujejo sladkor, povečali za 25 odstotkov. Na kilogram sladkih živil se je davek tako povečali s 14,20 (en evro je 7,5 danske krone) na 17,75 danske krone, na liter sladkih brezalkoholnih pijač pa z 0,91 na 1,15 krone.

sebastjan.morozov@dnevnik.si