Priča smo prerazporejanju moči. Razvijajoče se države bodo slej ko prej prehitele razvite. Kaj se bo zgodilo z ZDA, ko bo padla s prestola?

ZDA še vedno zasedajo položaj vodilne ekonomije na svetu. Bolj kot vprašanje varnosti pa nevarnost predstavlja spanje na lovorikah. Še zdaleč ne vlagamo toliko, kot so vlagali naši očetje, kar jim je omogočalo, da so želi dobičke. Premalo vlagamo v raziskave, infrastrukturo, zeleno tehnologijo in tudi izobraževanje naših otrok. Težave imamo tudi s sprejemanjem podnebnih sprememb.

Še vedno so sicer naše univerze med najboljšimi na svetu in imajo dobre povezave z industrijo. Tudi drugače smo zelo dojemljivi za nove produkte in tudi nove procese.

So ZDA res največje vlagateljice v zeleno tehnologijo na svetu?

Tudi sam sem bil presenečen, ko sem izvedel za ta podatek. Res imamo v to področje vloženega veliko tveganega kapitala, nekajkrat več kot Evropa. Nismo sicer močni pri vetrni energiji, smo pa pri solarni.

So se ZDA sposobne sprijazniti, da bodo morale sedeti za isto mizo s Kitajsko, Brazilijo in drugimi, ki bodo morda imele celo večji glas kot one?

ZDA odprtih rok sprejmejo priložnost za dialog s Kitajsko in se z njimi dogovorijo za vzajemno odgovornost.

Toda, zavedajoč se kulturnih in drugih razlik, ali je med njima možno enakovredno razmerje?

Seveda.

Če ZDA ne bodo igrale vodilne vloge v gospodarstvu, ampak bodo taktirko prevzele razvijajoče se države, ki bodo osredotočene na lastni trg, kaj lahko ZDA iztržijo iz tega?

Perspektivno za ZDA je sodelovanje s Kitajsko na področju zdravstva. Njeno prebivalstvo se stara, vedno več problemov jim povzroča rak. Ne nazadnje kar 200 ali 300 milijonov ljudi na Kitajskem kadi, tako da bo to v prihodnje predstavljalo velik strošek za njihovo zdravstveno blagajno. Naš nacionalni onkološki inštitut (NCI) je zainteresiran za sodelovanje. ZDA so sposobne ohraniti vodilno vlogo v svetu. Odpirale se bodo številne priložnosti.

Zagotovo bo občasno prišlo tudi do kakšnega spora, ampak to bo le izboljšalo celoten sistem. Na kratek rok res obstaja veliko negotovosti, toda na dolgi rok kaže bistveno bolje. Če ne bo mogoče razčistiti nesoglasij, pa se bodo zadeve ponovno reševale na krvav način.

Se lahko "vojna za surovine" spreobrne v globalni konflikt oziroma ali smo lahko priče novi hladni vojni?

Ne. Do veliko vojn pride predvsem zaradi norosti ljudi. Samo poglejte Balkan. Nihče se ni boril zaradi nafte ali hrane, ampak zaradi zemlje, sovraštva, vse to pa so spodbudili zelo slabi voditelji. Imeli smo tudi "čudne" vojne, na primer za Falklandske otoke. Obstajajo države, kot so Severna Koreja in Iran, toda na splošno si nihče ne želi vojne. Če uporabljamo glave, ni nobenega razloga, da bi jo tudi pričakovali.

Se zanašate na tehnološki razvoj, da bo preprečil spore?

Nisem prepričan, sem pa optimističen. Bolj me skrbi razreševanje problema podnebnih sprememb. To počnemo prepočasi in premalo učinkovito. Upam le, da nas ne bo streznila šele katastrofa.

tomaz.modic@dnevnik.si