»Razmere v mednarodnem gospodarskem in finančnem okolju so bistveno slabše, kot smo si predstavljali, in razmere se še poslabšujejo,« je dejal minister za razvoj Mitja Gaspari in izrazil bojazen, da bo morala vlada zato sprejeti še dodatne ukrepe.
»Prvo četrtletje prihodnjega leta bo izjemno težko. Izboljšanje razmer pa lahko pričakujemo šele proti koncu leta 2009,« je napovedal Gaspari. Včeraj sprejeti paket, kot je dejal Gaspari, sicer sledi mnenjem socialnih partnerjev in vladnega strateškega gospodarskega sveta. Glavna merila pa so bila: vzdržnost javnih financ, največji učinek za največji krog gospodarskih subjektov in razvojna naravnanost.
Za zmanjšanje socialnih prispevkov se niso odločili, ker se večina socialnih partnerjev s tem ni strinjala, pa čeprav bi bil to kratkoročno učinkovit ukrep. Prav tako niso podprli dveh zakonskih novel, ki ju je še prejšnja vlada poslala v državni zbor in bi prinesli dodatno znižanje davkov od dohodkov pravnih oseb ter zvišanje olajšav za investicije v raziskave in razvoj.
S subvencioniranjem krajšega delovnega časa od 40 ur na teden bodo skušali ohraniti delovna mesta, je dejal minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik. Zaveda se, da bo to bolj koristilo delovno-intenzivnim panogam, vendar bodo tako omejili povečevanje brezposelnosti.
Velik del aktivnosti zagotavljanja likvidnosti gospodarstvu pa bo padlo na ramena SID banke, je potrdil minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. SID banko bodo dokapitalizirali, prek nje bodo šle še dodatne spodbude izvoznikom, poleg tega pa bo prihodnje leto zaživel tudi državni sklad tveganega kapitala s 35 milijoni evrov sredstev.
In kje bo država dobila dodatna finančna sredstva? Del jih bodo zagotovili iz višjih trošarin, kljub povsem zaprtim mednarodnim finančnim trgom pa je Gaspari optimističen, da jim bo uspelo tudi v tujini. Tudi zaradi teh izrednih razmer od socialnih partnerjev pričakuje zmernost pri zahtevah, predvsem plačnih.
