Finančni minister Franc Križanič napoveduje, da bo zaradi višjih proračunskih izdatkov na račun ukrepov znašal primanjkljaj do 2,5 odstotka BDP. Gospodarski minister Matej Lahovnik pa je včeraj povedal, da je spoštujoč merila EU o višini primanjkljaja proračuna v njem malo manevrskega prostora. Primanjkljaja bi bilo lahko glede na BDP največ milijardo, od česar 600 milijonov evrov "požrejo" plačna reforma v javnem sektorju in druge predvolilne zaveze Janševe vlade.
Na račun sproščenih trošarin naj bi v proračun prišlo 270 milijonov evrov. Velike rezerve pa so še zlasti pri črpanju evropskega denarja, saj je do konca novembra proračun dobil manj kot 40 odstotkov za letos načrtovane vsote 783 milijonov evrov. Že s premaknitvijo marčnega usklajevanja plač v javnem sektorju vsaj za leto dni bi bilo po Damijanovi oceni mogoče kratkoročno privarčevati okoli 200 milijonov evrov, z zamrznitvijo v celoti pa 450 milijonov evrov.
Vladni ukrepi bi morali biti usmerjeni predvsem v zmanjšanje obremenitve gospodarstva in ohranjanje delovnih mest. Gospodarstvo bo sicer prihodnje leto dodatno razbremenjeno že s pod prejšnjo vlado sprejetim zmanjšanjem davka na dohodke pravnih oseb in z dokončno odpravo davka na izplačane plače v višini 593 milijonov evrov. Med novimi ukrepi je v igri predlog Janševe vlade o dodatnem znižanju davka na dohodek pravnih oseb za dve odstotni točki, kar bi med letoma 2008 in 2010 pomenilo izpad javnofinančnih sredstev v višini 314 milijonov evrov, medtem ko bi povečanje investicijske olajšave odvzelo proračunu približno 150 milijonov evrov na leto.
Po drugi strani se nova vlada bolj ogreva za začasno znižanje prispevne stopnje delodajalcev za socialne prispevke; v primeru znižanja prispevkov na primer za tri odstotne točke bi po oceni ekonomista Jožeta P. Damijana znižali stroške dela za podjetja za 325 milijonov evrov na leto, obenem pa naj bi po nekaterih izračunih s tem ohranili 7000 delovnih mest. Minister za delo Ivan Svetlik je pred dnevi napovedal tudi subvencioniranje socialnih prispevkov tistih delodajalcev, ki bi se odločili za skrajšanje delovnega časa na 32 ur.
Ker bo do konca prihodnjega leta po oceni Zavoda RS za zaposlovanje 17.000 več brezposelnih, kot jih je bilo novembra letos, bo morala država za izplačilo nadomestil brezposelnim prihodnje leto nameniti okoli 40 milijonov evrov več kot letos, obenem pa se bo znesek za aktivno politiko zaposlovanja s 70 milijonov evrov leta 2009 povečal na 83 milijonov evrov. Delodajalci so svoj memorandum s predlogi ukrepov poslali vladi včeraj, sindikati pa ga bodo oblikovali v sredo dopoldne.
