Afere, padci oblasti, umori, usmrtitve in naravne nesreče. To so najbolj odmevni dogodki letošnjega leta 2011, ki so kot blisk zaokrožili zemeljsko oblo in v nas prebudili pomirjujoče zavedanje v smislu: "saj nam na sončni strani Alp niti ni tako slabo". Se pa tudi Slovenija ni mogla izogniti vsaj eni črni packi leta 2011 - Evropo je zajela valutna kriza, saj je evro drastično devalviral.

Za ameriško populacijo je letošnje leto najbolj, in to z velikim naskokom, pomemben dogodek smrt Osame Bin Ladna, človeka, ki je prevzel odgovornost za napade na svetovni trgovinski center leta 2001. Ves narod, zlasti pa svojci umrlih med napadom na dvojčka tistega črnega 11. septembra, so 2. maja letos preko televizijskih sprejemnikov prejeli največje možno zadoščenje, ko je predsednik Barack Obama sporočil, da je bil vodja teroristične mreže Al Kaida ubit v Pakistanu med bombnim napadom posebnih vojaških enot. S tem se je končala skoraj desetletna agonija iskanja glavnega krivca za enega največjih porazov ameriške zunanje politike, a boj proti terorizmu se nedvomno nadaljuje.

Konec leta so iz Iraka dokončno umaknili vse ameriške (in druge) vojaške sile. Invazija na državo, ki jo je do padca režima vodil Sadam Hussein, se je začela marca 2003, Huseina pa so usmrtili tri leta kasneje. Ameriški obrambni minister je ob odhodu dejal, da je bilo posredovanje vredno krvi in vsega namenjenega denarja – dobrih 600 milijard evrov.

Množični protesti vodijo v Arabsko pomlad

Z januarskim padcem tunizijske vlade se je začelo obdobje, ki je krepko pretreslo dogajanje na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki. Ulični neredi so sledili v skoraj vseh islamskih državah in oblasti so začele padati kot domine. Februarja je moral oblast zapustiti dolgoletni egiptovski predsednik Hosni Mubarak, še najbolj pa je odjeknila usmrtitev libijskega samodržca Moamerja Gadafija, ki je po večmesečnih bojih med uporniki in silami, zvestimi Gadafiju. V nekaterih državah je še zmeraj vroče in le vprašanje časa je, kdaj bodo poglavarji morali sestopiti.

Apokalipsa v deželi vzhajajočega sonca

Enajstega marca se je blizu mesta Sendai na Japonskem zemlja zatresla tako močno, da je morje povsem podivjalo. Visoki valovi so na obali povzročili škodo apokaliptičnih razsežnosti, v katerih je umrlo okoli 1500 ljudi, a najhujše se je zgodilo Japoncem dan zatem. Popotresna škoda je v jedrski elektrarni Fukušima I, 350 kilometrov stran od glavnega mesta Tokio, naredila tako veliko škodo, da je prišlo do eksplozije, in oblasti so bile posledično primorane evakuirati okoli 50.000 ljudi.

Poletni tabor spremenil v strelski masaker

»Mami tukaj je norec, ki strelja ljudi. Reci policiji naj pohitijo. Ljudje tukaj umirajo,« je 16-letna Julie Bremnes v sms sporočilu poslala svoji materi iz otoka Utoya, kjer je ravno takrat potekal krvavi pohod Andersa Behringa Breivika. 32-letni Norvežan je s streljanjem ubil 68 članov podmladka Laburistične stranke, ki se je tedaj mudil na brezskrbnem poletnem taboru. Še pred tem je samooklican nasprotnik priseljevanja muslimanov v vladni četrti sredi Osla nastavil bombo, s čimer je ubil devet ljudi. Kot so kasneje izvohali norveški mediji, je bil pokol v bistvu Breivikov plan B.

Norvežan je namreč poskušal zagotovili 25 milijonov norveških kron (dobrih 3.200.000 evrov) za ustanovitev evropske proti-islamske organizacije, a ker mu je to spodletelo, je posegel po radikalni rešitvi. Trenutno se njegov odvetnik na vse pretege trudi dokazati, da je bil ultradesničarski skrajnež ob dejanju neprišteven. Sojenje naj bi se začelo aprila 2012. Najvišja zaporna kazen na Norveškem, ki jo Breivik lahko dobi, je 21 let, vendar bi lahko 32-letnika obsodili na višjo zaporno kazen, če bi ugotovili, da predstavlja grožnjo za družbo.

"Ohcet" v Buchinghamski palači

Britanski tabloidi so letos končno dobili razlog, da so se o nečem konkretno razpisali. Po poroki pokojne princese Diane in princa Charlesa se je konec letošnjega aprila namreč na dvoru zgodila prva velika poroka. Princ William je oženil Kate Middleton, ki se zdaj imenuje cambriška vojvodinja Catherine, na poroki v westminstrski opatiji pa se je kajpak kar trlo politikov, pripadnikov kraljeve družine in kar nekaj zvezdnikov.

Prazni evropski žepi

Za evro danes dobite le še piškavega 1,3 ameriškega dolarja, kar je bilo pred letom dni smešna vrednost. Cela Evropa vali krivdo na Grčijo, ki je z neodgovornim gospodarstvom poskrbela, da ji mora zdaj cela Evropa dajati posojila. Več si preberite v naši temi Evrska kriza.

»Okupirajmo Wall Street« je gibanje, ki ga je sprožilo nezadovoljstvo nad gospodarskim dogajanjem, predvsem brezposelnostjo, koruptivnimi podjetji in socialno neenakostjo. Pobudnik je bila kanadska skupina Adbusters, vse skupaj pa je imelo velik vpliv tudi na proteste pred borzami v drugih državah, med drugim tudi pri nas. Revija »Time« je protestnike izbrala za osebnosti leta. Več si preberite v skupni temi Zavzetje Wall Streeta.

Politični in medijski pogreb

Obraz, ki se je letos pojavljal na marsikateri naslovnici časopisa, v žaru afere celo na 150 tisoč naslovnicah dnevno, je bil potencialni kandidat za naslednjega francoskega predsednika in direktor Mednarodnega denarnega sklada, Dominique Strauss-Kahn. Sobarica newyorškega hotela ga je obtožila spolnega napada, a so sčasoma zaradi neverodostojnosti njenih izjav primer opustili. Kljub temu je hotelski incident pokopal njegovo politično kariero. Več si preberite v temi Strauss-Kahn.

Če bi varovalka zasebnih podatkov Nataša Pirc Musar svoje delo opravljala v Veliki Britaniji, bi se ji od prezaposlenosti letos verjetno zmešalo. V Angliji je namreč sredi julija v javnost prišla prisluškovalna afera, v kateri so na dan prišle informacije, da je medij News of the world vdiral v telefone znanih oseb in politikov, pa tudi žrtev ugrabitev ter svojcev ubitih vojakov in žrtev terorističnih napadov. Razkritja so zatresla temelje medijskega imperija Ruperta Murdocha in sprožila kritiko glede odnosa med mediji, politiki in policijo.

Glede na to, da so maji leta 2012 napovedali konec sveta, je bilo preteklih 12 mesecev kar primeren obet prihodnosti.