Sodišče EU bo tako presodilo, ali Acta kakor koli krši svobodo izražanja in obveščanja, varstvo podatkov ter lastninsko pravico v primeru intelektualne lastnine, kar sicer menijo nasprotniki sporazuma. Evropska komisija želi tako omogočiti, da bo najvišje sodišče v EU podalo neodvisno mnenje o zakonitosti tega sporazuma in tako omogočilo mirno, na dejstvih temelječo, odprto in demokratično razpravo o sporazumu.
Komisar je sicer ponovno poudaril, kar je komisija zatrdila že večkrat, da Acta v Evropi ne spreminja ničesar in Evropejcem ne prinaša nobenih novih pravil in kazni za uporabo interneta, temveč le krepi uveljavljanje veljavnih pravil v tretjih državah. Sporazum je s tega vidika po De Guchtovih besedah pomemben za Evropo, saj razširja standarde zaščite intelektualne lastnine, ki veljajo v EU, na tretje države oziroma te standarde dviguje na globalni ravni.
Vroča razprava
Proces ratifikacije Acte je v Evropi, tudi v Sloveniji, v zadnjih tednih sprožil vročo javno razpravo o besedilu sporazuma, svobodi interneta ter pomenu zaščite evropske intelektualne lastnine za gospodarstvo EU. "Intelektualna lastnina je ena glavnih "surovin" Evrope, EU pa sedaj bije boj za njeno zaščito tudi zunaj EU," poudarjajo v komisiji. "Gre za zaščito evropske avtomobilske, modne in glasbene industrije v globalnem svetu," so že pred časom ponazorili v komisiji.
Veliko točk v Acti, na katere opozarjajo nasprotniki sporazuma, po navedbah komisije sploh ni nič novega, saj v evropski zakonodaji že obstajajo, na primer odgovornost ponudnikov internetnih storitev je bila opredeljena že v direktivi o e-trgovini. Vseh 27 članic EU je sicer decembra odločitev o podpisu Acte sprejelo soglasno. V Bruslju v odzivu na kritike na račun nepreglednosti sprejemanja Acte zatrjujejo, da so bile vse članice unije v proces nastajanja Acte vpete vse od prvega dne.
Spomnimo ...
Evropska komisija in 22 članic EU so Acto podpisale konec januarja v Tokiu. S podpisom se je sicer le sprožil proces ratifikacije, ki je za uveljavitev sporazuma potrebna v vseh članicah unije. Prav tako je za uveljavitev Acte potrebno soglasje Evropskega parlamenta. Acto je EU izpogajala z ZDA, Japonsko, Kanado, Singapurjem, Avstralijo, Južno Korejo, Marokom, Mehiko, Švico in Novo Zelandijo. Če bi od njega odstopila EU, ključna pogajalka, bi imelo to zanj resne posledice, opozarjajo v Bruslju.
Še vedno veliko vprašajev
V Evropskem parlamentu so odločitev komisije pozdravili. Poročevalec za Acto David Martin je ob tem izpostavil, da je De Gucht s to potezo priznal, da je še vedno veliko vprašajev glede tega, kaj bi izvajanje tega sporazuma pomenilo za državljane in svobodo interneta.
"Zagotoviti moramo ustrezno ravnovesje med pravicami glede intelektualne lastnine, ki so temeljne za evropsko gospodarstvo in ustvarjanje delovnih mest, ter svoboščinami posameznikov," je še poudaril.
Med čakanjem na sodbo bo parlament še naprej preučeval sporazum. Prva razprava v glavnem pristojnem odboru za Acto, odboru za mednarodno trgovino (Inta), bo prihodnjo sredo. 1. marca pa bodo o sporazumu razpravljali evropski poslanci, akademiki, civilna družba in uradniki EU.
