V pozivu k novemu protestu, ki ga je na spletnem družbenem omrežju Facebook objavil pobudnik Grega Plemenko, piše, da se je z dosedanjimi protesti doseglo prvi cilj, torej da je vlada obljubila zamrznitev procesa ratifikacije spornega sporazuma. To je v petek na javni razpravi o Acti v DZ obelodanil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav.

Vendar pobudniki opozarjajo, da obljuba še ne pomeni ničesar, saj ne zagotavlja, da bo prišlo do glavnega cilja nasprotnikov Acte, to je umika sporazuma na lokalni in globalni ravni. "Če bo zadeva sprejeta v EU, potem jo bomo, verjemite, sprejeli tudi mi," so zapisali in dodali da se to ne sme zgoditi.

Anonimni bodo kmalu lahko rušili celotne sisteme oskrbe z elektriko

V soboto novi protesti

Pobudniki medtem pozivajo k novemu protestnemu shodu, ki bo del sobotne globalne akcije z naslovom Ubranimo svobodo interneta. V Ljubljani naj bi se začel ob 12. uri na Kongresnem trgu, od tam naj bi se nato odpravili pred prostore predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Na Facebooku je udeležbo doslej potrdilo okrog 100 oseb.

Bruselj bo pozval Sodišče EU, naj presodi, ali je Acta v skladu s temeljnimi pravicami

(Foto: Daylife)

"Vmešavanje RKC v politiko in državo je nesprejemljivo"

Mednarodna hekerska aktivistična skupina Anonimni, ki že ves čas sodeluje tudi pri protestih slovenske civilne družbe zoper Acto, je na Youtube objavila novo opozorilo, namenjeno državljanom in vladi ter tokrat tudi Rimskokatoliški cerkvi na Slovenskem (RKC).

Ob tem, ko pozovejo k udeležbi na novem protestnem shodu, vlado opozarjajo, da je sicer obljubila zamrznitev ratifikacije, a da jo zdaj čakajo, da to dejansko tudi uresniči. "Ne jemljite si preveč časa," so dejali v video posnetku. Cerkvi na Slovenskem pa sporočajo, da je "sramota". "Vaše vmešavanje v politiko in državo je nesprejemljivo," so poudarili in obenem RKC opozorili, da jih zdaj lahko pričakuje.

Napadov še ne zaznavajo

V tiskovnem uradu Slovenske škofovske konference so pojasnili, da posebnih napadov na strežnike njihovi upravljavci še niso zaznali, morebitne ukrepe pa bodo sprejeli glede na konkretne potrebe. Dodajajo, da nobene od njihovih služb še nihče od Anonimnih ni kontaktiral, prav tako še nihče ni izrazil kakršnih koli zahtev, tako da zaenkrat ne predvidevajo posebne izjave v zvezi s tem.

Anonimni: Kaplja čez rob

Anonimni so zbrali in objavili nekatere informacije o lastnini Katoliške cerkve, prispevkih posameznim duhovnikom in nakazilih Cerkvi.

Kot so ob objavi sicer že znanih podatkov, ki so zbrali z različnih spletnih strani, zapisali v skupini Anonimni, so nedeljski pozivi Katoliške cerkve proti družinskem zakoniku kaplja čez rob. Po njihovem mnenju pomenijo kršitev človekove pravice do svobodnega odločanja po lastni volji, "saj župniki nagovarjajo obiskovalce k točno določeni akciji ter jih nagovarjajo, kako voliti". S tem kršijo 7. člen ustave, ki govori o ločitvi cerkve od države, in 63. člen ustave, ki prepoveduje spodbujanje k neenakopravnosti in nestrpnosti, so zapisali v omenjeni skupini.

V skupini poudarjajo, da spoštujejo vse vernike in vero ljudi, vendar ne odobravajo "Cerkve kot institucije, ki se vmešava v delovanje države in posluje kot podjetje". Tako se med drugim zavzemajo proti financiranju Cerkve s strani države, proti temu, da Cerkev ukazuje vernikom, koga naj volijo, in proti kakršnemukoli vmešavanju Cerkve v državo.

Mafija v luksuznih vozilih

Prav tako nasprotujejo verouku v šolah in so "proti cerkveni 'mafiji', ki se vozi z luksuznimi avtomobili". Ob tem navajajo, da je Mercedes kardinala Franca Rodeta stal 160.000 evrov, medtem ko različne družbe, v katere so vlagali ljudje (med njimi 64.399 opeharjenih delničarjev), tonejo v izgubah. Predstavili so tudi lastniške deleže, ki jih ima Cerkev preko podjetja Gospodarstvo rast v več podjetjih. Med 18 podjetji so navedli tudi podjetja Krekova družba (90 odstotkov), Belinka holding (89,04 odstotka) in Sole orto sutivan (66,67 odstotka).

Ob tem navajajo tudi, da davkoplačevalci letno za verske skupnosti prispevajo okoli 2,5 milijona evrov, polovico od tega pa dobi Katoliška cerkev. Prav tako so zapisali prejemke nekaterih teologov na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani v letu 2006 in 2007, ki so jih, kot navajajo, dobili na strani fakultete. Po teh podatkih je med drugim Janez Juhant v dveh letih prejel dobrih 90.000 evrov, Bogdan Kolar dobrih 88.000 evrov, Jože Krašovec pa skoraj 81.000 evrov.

(Foto: Daylife)

Med zbranimi informacijami je skupina objavila tudi nakazila nekaterih državnih organov in občin Cerkvi oziroma njenim institucijam. Kot navajajo, je država v letu 2008 med drugim namenila okoli sedem milijonov evrov za cerkveno srednje šolstvo, več kot dva milijona za obnovo in vzdrževanje sakralnih objektov, prav tako po dva milijona pa tudi za socialne prispevke duhovnikom in teološki fakulteti.

Anonimni so tudi proti duhovnikom pedofilom. Nekaj so jih poimensko navedli, ob tem pa zapisali tudi, da naj bi bilo v Sloveniji po podatkih Katoliške cerkve od dva do štiri odstotke duhovnikov pedofilov.

Komentarja na zapisano v Katoliški cerkvi danes niso dajali.