Pismo je madžarskim oblastem v petek poslala evropska komisarka za digitalno družbo Neelie Kroes, Bruselj pa je Budimpešti dal dva tedna časa za odgovor. Po navedbah agencije AFP, ki je imela vpogled v pismo, v Bruslju domnevajo, da madžarski medijski zakon ni v skladu s temeljno pravico svobode izražanja in obveščanja, ki je med drugim zapisana v listini o temeljnih pravicah EU.
Med deli zakona, ki bi po mnenju Bruslja lahko predstavljali neupravičeno omejevanje svobode izražanja in obveščanja, je pravilo o "uravnoteženem poročanju" za vse medije. Kroesova je nezadovoljna tudi zaradi "obvezne registracije" medijev, ki bi lahko bila preširoka.
Tiskovna predstavnica madžarske vlade Anna Nagy je danes napovedala, da bo Madžarska na pismo Bruslja odgovorila v tednu dni, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V Budimpešti vztrajajo, da gre pri vprašanjih, ki jih izpostavlja Evropska komisija, le za "tehnične zadeve" in ne za vprašanje medijske svobode. Predsednik madžarske vlade Viktor Orban je sicer zagotovil, da bodo zakon spremenili, če bo Evropska komisija v pravni analizi ugotovila kršitve evropskega pravnega reda.
Sporni madžarski zakon je začel veljati 1. januarja, na dan, ko je Budimpešta prevzela polletno predsedovanje EU. Z zakonom ustanovljeni svet za medije, ki ga vodi vladajoča konservativna stranka Fidesz, lahko z visokimi denarnimi kaznimi oglobi medije zaradi poročanja, ki ni "politično uravnoteženo" ali žali človeško dostojanstvo.
Svet ima tudi pravico do vpogleda v dokumente medijev, še preden bo kršitev ugotovljena. Poleg tega bodo morali novinarji razkriti svoje vire v primeru vprašanj, povezanih z nacionalno varnostjo. Po trditvah kritikov so kazni, ki jih predvideva zakon, tako visoke, da lahko povzročijo bankrot medijskih podjetij.
