Članom odborov je program polletnega madžarskega predsedovanja EU, ki se je začelo 1. januarja, predstavil madžarski veleposlanik v Sloveniji Istvan Szent-Ivany. Dejal, da si bo Madžarska prizadevala za močno Evropo, ki bo blizu državljanom. Poslanci so program pozdravili, v razpravi pa so se osredotočili na sporen medijski zakon. V vladajoči koaliciji Madžarsko pozivajo, naj ga odpravi oziroma spremeni, v največji opozicijski stranki, SDS, pa so mnenja, da gre za madžarsko notranjo zadevo.

Predsednica OZP Janja Klasinc (SD) je dejala, da zakon pomeni smrt za medije, saj vzpostavlja organ, ki bo odločal o tem, kaj je v medijih prav in kaj ne. Poudarila je, da omejevanje medijev na Madžarskem škoduje razvoju demokracije v celotni Evropi, izrazila pa je tudi zaskrbljenost, ker največja politična skupina v Evropskem parlamentu, Evropska ljudska stranka, na zakon gleda z razumevanjem.

Juri: Gre za evropski problem

Franco Juri (Zares) je prav tako ocenil, da gre za evropski problem, saj v EU ni mogoče pristati na omejevanje medijev. Oglasil se je tudi evropski poslanec Ivo Vajgl (Alde/Zares), ki je opozoril, da je svoboda medijev temeljna svoboščina, obenem pa je priznal, da je EU glede medijske zakonodaje Madžarsko precej bolj strogo vzela pod drobnogled kot Italijo.

Milenko Ziherl (SDS) je po drugi strani izrazil prepričanje, da je medijski zakon madžarska notranja zadeva, njegov strankarski kolega Branko Grims pa je menil, da so skrbi poslancev koalicije v zvezi z madžarskim zakonom posledica njihove slabe vesti, saj, kot je dejal, slovenska vlada pripravlja spremembe medijske zakonodaje, ki bodo precej slabše kot na Madžarskem.

Veleposlanik Szent-Ivany je članom odborov povedal, da madžarski zakon trenutno pregleduje Evropska komisija in če bo ocenila, da je v neskladju z evropsko zakonodajo, ga bodo ustrezno spremenili. Franco Juri pa je izrazil tudi začudenje nad dejstvom, da je Madžarska poslopje Sveta EU v Bruslju okrasila s s preprogo, na kateri je zemljevid velike Madžarske, kar je sprožilo kritike več sosednjih držav.

"Namen ni bil nacionalističen"

Veleposlanik je poudaril, da gre za nesporazum in da namen nikakor ni bil nacionalističen. Pojasnil je, da je upodobljen zemljevid iz leta 1848, izbrali pa so ga, ker to leto velja za leto pomladi narodov.

Szent-Ivany je med cilji predsedstva omenil tudi sklenitev pristopnih pogajanj s Hrvaško. Poslanca SDS Jožef Jerovšek in Milenko Ziherl (SDS) sta v zvezi s tem opozorila na hrvaške kršitve arbitražnega sporazuma - objavo zemljevida s sredinsko črto v Piranskem zalivu ter ribiškega pravilnika - in posvarila pred hitenjem v pogajanjih za vsako ceno.

Gvido Kres (SLS) pa je madžarskega veleposlanika opozoril še na slab položaj slovenske manjšine na Madžarskem, ki je posledica težkega gospodarskega položaja in pomanjkljive skrbi zanjo.