Dnevnik.si
- Top iz rubrike
- Zadnje objavljeno
- Preberite tudi
Poglej fotogalerijo
(Foto: Blaž Petkovič)
Janša je povedal, da škoda po torkovem neurju močno presega proračunske rezerve, ki jih je vlada že namenila za odpravo posledic. Po prvih ocenah škoda namreč znaša 200 milijonov evrov oz. presega 0,3 promila bruto domačega proizvoda.
Kot je dejal Janša, škoda močno presega sredstva za pomoč, ki jih opredeljuje zakon o odpravi posledic naravnih nesreč in je zato treba aktivirati 11. člen tega zakona, ki predvideva dodatne ukrepe. Največ škode je sicer nastalo na infrastrukturi, vodotokih, stanovanjskih in javnih objektih. Škoda na električnem in telekomunikacijskem omrežju še ni ocenjena, prav tako ni znano, koliko znaša izpad prihodka v podjetjih, ki jih je prizadela torkova vodna ujma.
Rdeči Križ bo prispeval 230.000 evrov
Glavni odbor Rdečega križa Slovenije (RKS) se je na današnji seji podrobno seznanil s katastrofalnimi posledicami poplav v velikem delu Slovenije in sklenil, da se iz sklada solidarnosti nameni 230.000 evrov za pomoč družinam, ki so bile prizadete zaradi deževne ujme.
Sredstva bodo takoj nakazali območnim združenjem RK iz Škofje Loke, Tolmina, Radovljice, Idrije, Slovenske Bistrice, Laškega, Žalca, Mozirja in Sevnice.
Kot je na seji povedal predsednik glavnega odbora RKS Borut Miklavčič, se je RKS zaradi katastrofalnih posledic hudega deževja, ki je 18. septembra zajelo večji del Slovenije, takoj vključil v akcijo zagotavljanja pomoči za najbolj prizadete prebivalce. Mediji pa so objavili poziv RKS, da zbirajo pomoč na posebnem tekočem računu s pripisom "Poplave 2007". Tudi ta zbrana sredstva se bodo po sklepu glavnega odbora namenila za pomoč družinam, ki so bile najbolj prizadete v tej naravni nesreči.
Po mnenju Boruta Miklavčiča gre za eno večjih naravnih nesreč pri nas, trenutno pa je prizadetim območjem najbolj potrebna materialna pomoč.
Da bi zbrali čim več sredstev, je glavni odbor RKS sprejel tudi pobudo za spremembo davčne zakonodaje, in sicer dopolnitev zakonov o dohodnini in o davku od dohodkov pravnih oseb z namenom priznanja olajšav za donacije humanitarnim organizacijam za namen odprave posledic naravnih nesreč v Sloveniji. Prav tako je glavni odbor podprl pobudo, da se pripravi operativni načrt RKS in priskrbijo delovne obleke za prostovoljce.
Sicer pa je RKS pozval vse slovenske državljane, da se pridružijo čiščenju prizadetih območij konec tedna, če bodo takrat prosti.
Vlada petek razglasila za dan žalovanja v spomin na žrtve ujme
Vlada je na današnji seji sklenila, da se ta petek razglasi za dan žalovanja v spomin na žrtve ujme ter se na ta način izrazi solidarnost z njihovimi svojci in vsemi, ki so prizadeti zaradi posledic torkovega neurja.
Kot je po seji vlade povedal tiskovni predstavnik vlade Valentin Hajdinjak, vlada poziva vse organizatorje kulturnih in drugih prireditev, da prireditve za petek odpovedo oz. njihovo vsebino prilagodijo dnevu žalovanja ter da - v okviru možnosti - del zbranih sredstev namenijo prebivalcem, prizadetim zaradi posledic ujme.
Na dan žalovanja naj bi se odpovedale prireditve kulturnega, športnega in zabavnega značaja, ki so bile napovedane za ta dan. Televizijski in radijski programi naj bi se prilagodili tako, da se ne predvajajo oddaje in vsebine zabavnega značaja. Organizatorji različnih prireditev in vodstva objektov javnega pomena (kulturni centri in zavodi, kinematografi, trgovska središča, javni gostinski lokali) pa naj bi žalovanju po lastni presoji in moralni drži prilagodili izvajanje svoje redne dejavnosti.
Na podlagi sklepa o določitvi protokolarnih pravil se ob dnevu žalovanja zastave izobesijo na pol droga. Spoštljiv odnos do pokojnih naj bi ta dan s svojim vedenjem izkazali tudi državljani.
Fotogalerija
Premier Janša predstavil ukrepe za odpravo posledic neurja
Pomagajte žrtvam poplav!
Zaradi katastrofalnih posledic hudega deževja je Rdeči križ Slovenije začel akcijo zbiranja denarnih prispevkov za pomoč prizadetim prebivalcem. Prispevke nakažite na tekoči račun 02922-0019831742. Pri tem navedite sklic 4026 in pripišite Poplave 2007.
Številka računa ljubljanske Škofijske karitas je 02140-0015556761, na katerem zbirajo prispevke za pomoč prizadetim v povodnji. Sklicna številka je 00 6106 in namen Poplave. Mobitelovi uporabniki pa lahko s SMS-sporočilom KARITAS na številko 1919 prispevajo po 0,96 evra.
Humanitarno pomoč sprejema tudi občina Železniki na račun 01346-0100007492, sklic 00 714-2007, namen humanitarna pomoč.
Posamezne hiše na Cerkljanskem in Tolminskem še nedostopne
Do posameznih zaselkov oz. hiš se še vedno ni mogoče prebiti z avtomobilom, a skušajo težave čim prej odpraviti in prebivalcem omogočiti normalno življenje, sta povedala župana občin Cerkno in Tolmin Jurij Kavčič in Uroš Brežan. Oba po prvih ocenah govorita o več milijonih evrov škode. Na Cerkljanskem, kjer je voda odnesla osem mostov, še več pa jih je poškodovala, tako da prehod preko njih ni varen, je brez cestne povezave še 16 hiš, in sicer v Trebenčah, Orehovški grapi, Jesenici in Dolenjih Novakih, je povedal Kavčič. Večino lokalnih cest je sicer že očiščenih, a je voda ujma praktično uničila vse makadamske ceste v severozahodnem delu občine, je pojasnil.
Tudi večina Cerknega z izjemo individualnih hiš je že očiščena. Iz kraja odvažajo naneseni material, gasilci pa so začeli s čiščenjem odvodnjavanja, da se težave ob morebitnem novem deževju ne bi ponovile v hujši obliki. Oskrba s pitno vodo je v občini še vedno motena, a naj bi težave z izjemo nekaj individualnih hiš, ki jim je odneslo rezervoarje, odpravili še danes, je dejal Kavčič, ki kljub temu priporoča prekuhavanje vode.
Na terenu so že komisije in geologi, ki ocenjujejo škodo. Samo na vodotokih in cestah - podatkov za stanovanjske hiše še ni - naj bi znaša šest milijonov evrov, je prve ocene podal Kavčič. Natančnih finančnih ocen posledic torkovega neurja podobno še ni tudi na Tolminskem, kjer bodo škodo začeli popisovati v petek. Po prvih grobih ocenah lahko govorimo o slabih treh milijonih evrov, je dejal Brežan.
Na Tolminskem je povodenj najhuje prizadela Baško grapo, a so cesto do Podbrda, kjer trenutno čistijo plazove in odstranjujejo naplavine, ter naprej do Petrovega brda že uspeli usposobiti za promet, je pojasnil. Še vedno sta neprevozni prometni povezavi Kneža-Loje in Kneža-Kneške Ravne, kjer skupaj živijo štiri družine. Povodenj je namreč odnesla 30 metrov ceste do Loj, v Kneških Ravnah pa so še vedno brez elektrike, je trenutno situacijo opisal tolminski župan in zagotovil, da skušajo težave čim prej odpraviti.
Na Celjskem
Tudi danes večina gasilskih enot iz 27 prizadetih občin na Celjskem nadaljuje z odpravo posledic torkovega močnega deževja. Večinoma gre za zalite stanovanjske objekte, ki so jih zalili vodotoki, meteorne vode ali podtalnica. Po celotni regiji je še nekaj cest neprevoznih, v sredo zvečer pa so odprli cesti Arja vas-Velenje in Celje-Laško, kjer je bilo tudi največ težav v prometu na Celjskem, so sporočili z Regijskega centra za obveščanje Celje.
Na centru tudi ocenjujejo, da se bo odpravljanje posledic torkove vodne ujme zavleklo še za nekaj dni, gasilske enote pa bodo podale poročila skupno po sektorjih oz. občinah. Po zadnjih podatkih je bilo na Celjskem v vodni ujmi poškodovanih 2500 stanovanjskih objektov, 108 podjetij in 46 mostov, sprožilo pa se je tudi 79 plazov.
Iz celjskega podjetja Vodovod-kanalizacija pa so sporočili, da rezultati analize pitne vode, opravljene v osrednjem vodovodnem sistemu, ki je bil neposredno izpostavljen neurju in poplavi, kažejo, da v vodi ni kemijskih onesnaženj. Zato ukrep izrecne uporabe ustekleničene vode za pitje ni več potreben in se voda lahko uporablja za pitje po predhodnem prekuhavanju.
Vodni viri Svetina, Košnica, Kapelca in na Lipi pri Frankolovem ter vrtina Tremerje, ki niso bili neposredno izpostavljeni posledicam neurja in niso kalili, pa normalno obratujejo, zato uporabniki vodo za pitje iz teh virov lahko uporabljajo brez predhodnega prekuhavanja.
Sicer zaradi pomanjkanja vode v sistemu še vedno na širšem celjskem območju prihaja do motene oskrbe z vodo.
Celjske lekarne so v pomoč vsem, ki so bili v torkovem neurju prizadeti, brezplačno pripravile razkužilo izosan G, ki se lahko uporablja pri dezinfekciji prostorov, opreme in oblačil. Prav tako lahko pomaga pri dezinfekciji oporečne vode. Uporabniki to razkužilo lahko dvignejo v enotah Celjskih lekarn.
Posledice poplav: V Železnikih in na Celjskem čistijo, posamezne hiše na Cerkljanskem in Tolminskem še nedostopne
V Železnikih, ki so jih katastrofalno prizadele torkove poplave, se danes že od jutra nadaljuje reševanje in sanacija posledic nesreče. Z odstranjevanjem posledic torkovega neurja nadaljujejo tudi na severnem Primorskem in na Celjskem.
Ekipa civilne zaščite v Železnikih se bo poskušala prebiti do Zalega Loga in Davče, ki sta še vedno bolj ali manj odrezana od sveta. Cestno povezavo do Zalega Loga so delno usposobili, župan Mihael Prevc pa upa, da bo Cestnemu podjetju Kranj uspelo zagotoviti prevoznost tudi za težje stroje. Če jim povezave ne bo uspeli vzpostaviti jim bo na pomoč priskočila Slovenska vojska.
Na terenu v Železnikih je že več sto članov civilne zaščite, vojske in gasilcev iz vse Slovenije, ki so začeli čistiti blato in mulj, ki ga je v stanovanjske hiše in druge objekte nanesla voda. Danes se bodo bolj posvetili čiščenju dvorišč, kleti, stanovanj, družbenih objektov.
Vojake, ki bodo prišli z ročnim orodje, bodo razporedili na Plavžu, na Trnju in na Racovniku, kjer je najhujše, medtem ko so se v sredo, dan po tragediji, v kateri so življenje v Železnikih zgubile tri osebe, usmerili predvsem v reševanje zdravstvenega doma. Vendar ga kljub vsemu trudu niso uspeli usposobiti, zato začasno za prebivalce Železnikov skrbijo v škofjeloškem zdravstvenem domu.
Slovenija bi lahko od EU prejela pomoč tudi za bolnico Franjo
Evropska komisija je danes potrdila, da bi lahko Slovenija zaradi škode, ki so jo povzročila torkova neurja, prejela pomoč iz solidarnostnega sklada EU, med drugim tudi za zaščito partizanske bolnišnice Franje. Slovenija mora za pomoč iz solidarnostnega sklada zaprositi najkasneje v desetih tednih od prvega dne nesreče, do pomoči pa je država upravičena, če skupna škoda znaša več kot 164,3 milijona evrov, je za STA pojasnil predstavnik komisije, ki je tudi izrazila solidarnost s Slovenci.
Kot je dejal tiskovni predstavnik komisije Johannes Leitenberger, izraža predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso solidarnost tako z družinami žrtev nedavnih neurij kot tudi s tistimi, ki so v nesreči izgubili domove. Evropska komisija bo, kot je v navadi, z oblastmi prizadete države proučila možnosti za morebitno pomoč, je tudi napovedal Leitenberger. Kot je še dejal, bo Barroso o tem poslal pismo slovenskemu premieru Janezu Janši.
Slovenija bi lahko iz solidarnostnega sklada prejela pomoč za škodo, ki ni bila zavarovana, pojasnjuje komisija. Lahko pa prejme pomoč tudi za zaščito bolnišnice Franje pred morebitno nadaljnjo škodo, pravijo v komisiji, kjer so tudi poudarili, da poznajo bolnišnico Franjo, ki jo je želela Slovenija uvrstiti na seznam svetovne dediščine Unesca.
Slovenija naj, kot poudarjajo v komisiji, sprejme vse ukrepe za zaščito bolnišnice Franje, ki so potrebni, da ne bi prišlo še do večje škode. Nato lahko država dobi sredstva, ki jih je vložila v nujne ukrepe zaščite, povrnjene, zagotavljajo v Bruslju. Pomoč pa ni namenjena ponovni obnovi, temveč v prvi vrsti zaščiti in ponovni uporabi - denimo cest, mostov ipd.
A pobuda za morebitno pomoč iz solidarnostnega sklada mora priti s strani Slovenije, saj komisija tovrstne pomoči ne namenja avtomatično, je za STA danes poudarila tiskovna predstavnica komisarke za regionalno politiko Eva Kaluzynska. Država mora za pomoč zaprositi v desetih tednih, v svoji dokumentaciji pa mora navesti tudi celotno škodo, ki je bila prizadejana. Škoda pa mora v Sloveniji znašati več kot omenjenih 164 milijonov evrov, da je sploh lahko Slovenija upravičena do povračila. Za vsako državo je ta meja določena posebej na osnovi njenega bruto nacionalnega dohodka.
Ob tem je komisija Slovenijo pozvala, naj država za pomoč zaprosi tudi v primeru, če še nima vseh podatkov o nastali škodi. V dokumentacijo je namreč mogoče vnesti samo prvo oceno o škodi, ko pa so znani končni podatki, se dokumentacija ustrezno dopolni, pravijo v Bruslju.
Komisija sicer nima določenega roka, v kolikšnem času mora sprejeti odločitev o morebitni pomoči prizadetemu območju. Nanj lahko tudi pošlje svoje ljudi, kar bi lahko v primeru Slovenije storili tudi zaposleni v Predstavništvu Evropske komisije v Ljubljani. Ti potem pripravijo poročilo, a v splošnem komisija "zaupa lokalnim oblastem", so tudi povedali v Bruslju.
Doslej še niso prejeli zahteve za pomoč od držav, v katerih so letos divjali požari, vendar komisija pričakuje, da bo denimo Grčija zaprosila za pomoč iz solidarnostnega sklada. Država najverjetneje še ocenjujejo celotno nastalo škodo, je pa letos zaradi poplav za pomoč zaprosila Velika Britanija, je še pojasnila komisija.
Solidarnostni sklad EU je bil ustanovljen leta 2002. Za njegovo pomoč lahko v primeru večjih naravnih nesreč zaprosijo tako države članice kot tudi pristopnice. Komisija oceni dokumentacijo, ki jo pripravi država, da bi tako denar res porabili za najnujnejše potrebe. Od ustanovitve sklada do danes je komisija prejela 41 zahtev za pomoč, pri čemer je sredstva odobrila v 22 primerih.
Letos je komisija pomoč iz solidarnostnega sklada namenila Nemčiji in Franciji, v tem trenutku pa še proučuje zahteve Španije, Velike Britanije in Cipra. V Bruslju pričakujejo še dodatne zahtevke za pomoč iz Grčije in Francije. Komisija je za obdobje 2007-2013 že predlagala izboljšano delovanje sklada, ki bi povrnil škodo tudi iz drugih nesreč, ne le naravnih katastrof, čemur je naklonjen tudi Evropski parlament, a se morajo do predloga še opredeliti države članice EU.
Komentarji