Več kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala

Preiskave potekajo zaradi utemeljenih razlogov za sum, da je bilo storjenih več kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala, s katerimi je nastala gospodarska škoda v višini najmanj 25 milijonov evrov. Gre za kazniva dejanja zlorabe položaja ali pravic in zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Za obe kaznivi dejanji je predpisana kazen zapora do 8 let.

Do sedaj sedem oseb pridržanih

Pri hišnih preiskavah sodeluje 45 preiskovalcev NPU, 23 kriminalistov ter 29 policistov. Iščejo materialne dokaze, ki jih bodo lahko uporabili v nadaljnjem kazenskem postopku. Zaenkrat je pridržanih sedem oseb.

Preiskave na Telekomu Slovenije

Preiskave med drugim potekajo tudi na Telekomu Slovenije, kar pa nam na policiji zaenkrat niso mogli potrditi.

NPU naj bi preiskoval nekdanjega direktorja Telekoma Slovenije Bojana Dremlja in nekdanjega člana uprave Dušana Mitiča. Gre za sum oškodovanja družbe za več kot 10 milijonov evrov.

Kriminalisti so tudi na redakciji Siola, upravi Telekoma Slovenije in prostorih na Vilharjevi. NPU naj bi pregledovala posle nekdanje Dremljeve uprave, med drugim s kosovskim Ipkom, makedonskim One, ter posle z nekdanjim Interseekom, kasneje Najdi.si. Šlo naj bi tako za nakupe družb, kot preostale posle z njimi ter povezanimi osebami, predvsem nekdanjimi lastniki.

Ozadje Telekomovih poslov

Poročali smo že, da je revizorska hiša Delloite preverila vrsto poslov, izpeljanih v zadnjih petih letih, torej tako v času zdajšnje kot prejšnje uprave. Raziskala je vse Telekomove prevzeme v Sloveniji in tujini (Ipko, One, On.net, Blic.net, Aneks, AOL, Gibtelecom, Interseek...), nakupe in prodaje nepremičnin ter tudi vlaganja, katerih vrednost presega milijon evrov. Pri tem je morala oceniti, ali so bili posli ekonomsko upravičeni, transparentni, zavarovani in kako vplivajo na Telekom z vidika izpostavljenosti tveganju in s finančnega vidika.

Revizija Telekomovih poslov v obdobju od 2006 do 2011 je ugotovila, da ta hčerinskih družb po tujini ni obvladoval oziroma so imeli manjšinski lastniki nesorazmerno veliko moč pri odločitvah. Hkrati je dokumentacija o naložbah pomanjkljiva, nekaterim solastnikom kosovskega Ipka (Factor Banka) so omogočali »previsoke« zaslužke, do vrste nepravilnosti pa je prišlo tudi v makedonski naložbi On.net. Deloitte je izračunal, da je bil Telekom skupno, predvsem pa na primeru Ipka in On.neta, oškodovan za kar 21 milijonov evrov.

Največji »zaslužkar« pri Telekomovi naložbi je Factor banka, ki je v Ipko od poletja 2007 vložila deset milijonov evrov, v dobrih dveh letih pa za svoj delež iztržila skoraj 30 milijonov evrov. Kot smo že poročali je bila pri poslu z Ipko posrednik Factor banka, ki je držala delež za kosovskega vplivneža in poslovneža Ekrema Lluko. »Lokalni mediji so poročali o možnem dogovoru med Kosmocellom in Telekomom Slovenije. Domnevno naj bi Ekrem Lluka dobil deset milijonov evrov, da ne bi plačal licenčnine in bi bil konzorcij Telekom Slovenije/Ipko/Albright Group razglašen za zmagovalca,« je zapisala Tina S. Kaidanow, kasnejša ameriška veleposlanica na Kosovu. Prav zaradi On.neta je bila sicer proti Dremlju in Mitiču že vložena odškodninska tožba.

Dremljeva ekipa s prstom kaže na zdajšnje nadzornike, natančneje na predsednika Tomaža Berginca. Dodatno razkriva tudi, kakšno, do zdaj nepoznano vlogo, je imelo pri Telekomovih poslih v Makedoniji podjetje Vafer, tedaj še v lasti zdajšnjega predsednika uprave Kranjčevića. Vseeno tega v revizijskem poročilu ni mogoče zaslediti, kar naj bi po mnenju Dremljeve ekipe potrjevalo, da je bilo aktualno vodstvo družbe pri razkrivanju dokumentov selektivno in naj bi jim želelo naprtiti vso odgovornost za nepravilnosti.

Marca letos se je na očitke zoper nekdanjo upravo odzval tudi Dremelj, ki je dejal, da forenzična revizija hiše PriceWaterhouseCoopers (PWC) ni dala nobenih temeljev za tožbo. Nato pa sta sedanje vodstvo in nadzorni svet poiskala drugo revizijsko hišo, »ki je postregla z zahtevanimi rezultati«.