Daleč največje oškodovanje, ki ga je Telekomu po dognanjih revizorjev Deloitte prizadejala prejšnja uprava na čelu z Bojanom Dremljem, je skrivnostni posel s Factor banko pri širitvi na Kosovo. Kot smo razkrili v Dnevniku, banka po pridobitvi lastniškega deleža v Telekomovem Ipku sploh ni sodelovala pri njegovem financiranju, vendar je kljub temu v dveh letih in pol brez kakršnih koli tveganj več kot početverila svoj vložek.

Za tajni dogovor vedela le prejšnja uprava

Če je Dremljeva ekipa dejansko vlogo slovenske banke dolga leta "skrivala", pa je šele v odzivu na ugotovitve revizorjev pojasnila, da so Factor banko z najmanj osemmilijonsko "provizijo" še zadnji trenutek prepričali, da odstopi od tajnega dogovora s konzorcijem Kosmocell. Ta je bil konkurenca Telekomu in je tudi zmagal na razpisu za licenco mobilne telefonije. Dremljevi so zatrdili, da bi morala Factor banka v imenu konzorcija s kosovskim vplivnežem Ekremom Lluko na čelu plačati 81 milijonov evrov, česar pa ni storila, tako da je licenco marca 2007 dobil Telekom.

Toda sedanja uprava Telekoma, ki ji od leta 2010 predseduje Ivica Kranjčević, ni vedela za domnevni dogovor Dremljeve uprave s Factor banko oziroma je zanj, tako kot preostala javnost, izvedela šele pred kratkim. Da bi obstajali kakršni koli dokazi, da je bil dogovor res sklenjen, pa v Telekemu v skladu s sklepom skupščine, ki je izglasovala revizijo, ne morejo komentirati. Ob tem opozorimo, da revizorji sploh niso našli "smiselnega pojasnila vzrokov" za posel s Factor banko. Tudi ena od depeš ameriškega veleposlaništva v Prištini, nastala marca 2007, ko se je "bitka za licenco" že razpletla, sploh ne omenja Factor banke, temveč razkriva povsem drugačno ozadje.

"Lokalni mediji so poročali o možnem dogovoru med Kosmocellom in Telekomom Slovenije. Domnevno naj bi Ekrem Lluka dobil deset milijonov evrov, da ne bi plačal licenčnine in bi bil konzorcij Telekom Slovenije/Ipko/Albright Group razglašen za zmagovalca," je zapisala Tina S. Kaidanow, kasnejša ameriška veleposlanica na Kosovu. V Kujtesi, eni od članic konzorcija Kosmocell, so takrat tudi navajali, da so za plačilo licenčnine imeli zagotovljenih 81 milijonov evrov, a je Lluka brez njihovega vedenja sporočil vodji kosovske agencije za telekomunikacije (TRA) Antonu Berishi, da je ne bo plačal.

Zdaj se je tudi izkazalo, da so imeli v TRA ves ta čas možnost unovčiti 16 milijonov evrov visoko bančno garancijo, ki so jo morali v Kosmocellu predložiti ob oddaji ponudbe. Vseeno v agenciji tega do izteka roka januarja letos niso storili, zaradi česar je bila sprožena preiskava.

Dušan Mitič zagotavlja, da obstajajo dokazi

"Da, materialni dokazi obstajajo," je neomajen Dušan Mitič, ki je bil drugi mož Telekoma in tudi odgovoren za širitev na tujih trgih. "S soglasjem nadzornega sveta Telekoma Slovenije je bil podpisan dogovor, ki je natanko določal, da lahko Factor banka kupi 15-odstotni delež v Ipku, če in samo če Kosmocell licenčnine ne plača in se licenca podeli konzorciju Telekom/Mobitel/Ipko," je pojasnil. Dremelj na drugi strani prepričuje, da bi morali svojo ponudbo zvišati za deset, na 85 milijonov evrov, če bi želeli zmagati.

"Sedanja uprava ima dostop do vseh pravnih dokumentov, pogodb, zapisnikov uprav in nadzornih svetov, kjer je bila zadeva jasno in transparentno obravnavana, poleg tega pa smo vse skupaj obrazložili posebnemu revizorju Deloittu. Zakaj potem tega ni ustrezno navedel v poročilu, ne vemo," je dodal Mitič.

Četudi to drži, pa so nekoliko drugačna pojasnila, ki sta nam jih v začetku leta 2010 posredovala predsednik uprave Factor banke Ciril Dragonja in tudi Telekom (takrat je bil Mitič še vedno član uprave). Če je Dragonja trdil, da bodo Telekomu "poleg financiranja nudili tudi vso želeno drugo pomoč in poslovne povezave, ki smo jih zgradili na kosovskem trgu", so tudi v Telekomu zatrdili, da so pridobili izkušenega finančnega partnerja.

Kasneje se je, kot rečeno, izkazalo, da Factor banka k Ipku ni primaknila niti evra, sredstva, ki jih je ob številnih dokapitalizacijah "vlagala" v operaterja, pa ji je posojal kar Telekom. Po ugotovitvah revizorjev Deloitte je banka za 15 odstotkov Ipka plačala 5,25 milijona evrov, v obliki dokapitalizacij pa še dodatnih 6 milijonov evrov. Če slednje odštejemo od zneska v višini 23,8 milijona evrov, ki ga je dobila ob izvršitvi opcije leta 2009 (še v času Dremljeve uprave), je večino svojega deleža oplemenitila za več kot štirikrat. Že zdaj je torej zaslužek banke mnogo višji od "prihranka", s katerim Dremelj utemeljuje njen vstop v Ipko.

tomaz.modic@dnevnik.si