"Kamor koli grem, je moj prvi jutranji sprehod na tržnico. Tam lahko razbereš kulturo in navade nekega naroda, ljudi lahko bolje spoznaš in jih razumeš."

Takoj opozori, da je ljubljanska tržnica izgubila nekaj svojega šarma in urejenosti: "Skoraj na polovici osrednje tržnice že prodajajo cunje, pa Pogačarjev trg... Pred leti smo s prekrasnimi ljudmi z Janč izsanjali jagodno, kasneje kostanjevo pot, naredili smo prvo ekotržnico v Sloveniji. Takrat takšnih tržnic tudi v Evropi ni bilo veliko."

Tržnica je za Viko sicer predvsem nostalgija: "To je spomin na moje otroštvo in vrtiček, ki sem ga imela v Prlekiji. Spomin na čas, ko smo med večernim zalivanjem sproščeno klepetali s starši." Nekoliko zastane in prav počasi doda: "Pogrešam ju, očeta in mamo. In pa Prlekijo... Tržnica... Tu sem vedela, da se ne morem nikoli počutiti osamljeno." Ja, plac je tudi zanjo eden najlepših družabnih dogodkov: "Če želim srečati politike in borce, grem zjutraj, če želim poklepetati s starimi ali novimi rokerji, potem je prava ura okoli poldneva, za čvek z umetniki pa je treba na plac še kakšno uro kasneje."

Od nekdaj je v sebi nosila uporništvo, v politiko pa jo je potisnila še od staršev privzgojena senzibilnost do tistih, ki imajo manj, ki so odrinjeni: "Rasla sem v učiteljski družini in ob knjigi. Oče je bil neverjeten: kino, knjižnica, pa etnografski muzej je naredil. Pomisli, tam v Prlekiji, v majhni vasici, je spravil skupaj pet gledaliških premier! Ja, angažirana sem bila že v srednji šoli, v študentskem naselju v Ljubljani pa sem zaživela - čas boja za legalizacijo študentskih družin, za kakovost študija, pa štipendije za vse... Tudi danes se ne morem krotiti, ampak to življenje je vendar ena zelo kratka zgodba, zato hočem vplivati nanj, hočem ga spreminjati!"

Vika zna orati s konji, na tekmovanju v žetvi pšenice je pred leti zasedla drugo mesto, zelo rada riše in slika z izrazitimi, močnimi barvami, pa šiva, sama pleska stanovanje. Njeni prijatelji tudi dobro vedo, da je bila v mladosti izvrstna športnica, najprej v orodni telovadbi, predvsem na gredi, kasneje pa v plavanju, ko je bila celo na robu državne reprezentance. In nekateri vedo, da se rada potaplja. "Tako rada letim ali zgolj lebdim. Točno vem, kje je zalivček, poln pisanih koral, kjer bi živela. Lebdela v vodi," se zasmeji, čeprav se mi za trenutek zazdi, da se ne šali. Vika in pika.