Po besedah Alenke Loose, direktorice mestnega zavoda za varstvo okolja, so predvidena sredstva za izdelavo projekta 105.000 evrov, dodatno pa bodo na tem območju odstranili nelegalno odložene odpadke, ki vsebujejo azbest. Stroški izvedbe sanacije še niso znani, pojasnjuje Looseva, "ker je nemogoče oceniti količine odpadkov in časovnega poteka odstranitve, saj moramo prejeti ustrezne odločbe inšpekcijskih služb in skladno z zakonodajo izbrati izvajalca del".
Denar bo prišel prav
Kot je znano, je MOL letos ustanovila poseben proračunski sklad, iz katerega bodo financirali realizacijo okoljskih sanacijskih projektov. Gre predvsem za saniranje nelegalnih odlagališč odpadkov na vodovarstvenih območjih in preprečitev nadaljnjih nelegalnih posegov v ta območja. V sklad naj bi iz presežkov Lekarne Ljubljana prišlo okoli 20 milijonov evrov, Looseva pa pravi, da si prav od sklada obetajo financiranje izvedbe sanacije, "saj je to finančno zelo velik zalogaj, ki si ga do zdaj nismo mogli privoščiti. Tudi načrte in izvedbo nadaljnjih sanacij skupaj z odstranitvijo nevarnih odpadkov iz okolja (azbestne kritine...) naj bi financirali iz sklada. Poleg sanacije bo sanacijski načrt predlagal tudi zavarovanje saniranih območij, saj gre za dolgoročno varovanje okolja in s tem zdravja ljudi."
MOL ima v proračunu za sanacijo črnih odlagališč letos rezerviranih 417.300 evrov, od tega so 30 odstotkov tega zneska doslej že porabili. Težava je namreč, da mora odvoz nelegalnih odpadkov financirati občina, saj kršiteljev ne najdejo. Glavna inšpektorica Biserka Cizar je potrdila, da v letih 2005, 2006 in 2007 niso odkrili nobenega kršitelja. "Predvsem zato, ker je nedovoljenega odlaganja odpadkov nesorazmerno veliko v primerjavi z našimi zmožnostmi nadzora, a tudi zato, ker prijavitelji praviloma niso pripravljeni, da pričajo v prekrškovnem postopku," je razloge za takšno stanje navedla Cizarjeva.
"Dokaj hiter" odziv le šestih inšpektorjev
Mestne inšpektorje smo opozorili tudi na odlaganje večjih količin gradbenega materiala in zemljine, v kateri so tudi azbestne plošče, v bližini vodarne Hrastje, o čemer smo poročali pred tednom dni. Cizarjeva je zagotovila, da so takoj po prejemu našega opozorila na kraj napotili mestnega nadzornika, da opravi ogled in pridobi določene podatke skupaj s posnetki stanja. "Namreč, inšpekcijski nadzor nad odlaganjem nevarnih odpadkov, kamor spadajo tudi azbestno-cementni odpadki, ni v naši pristojnosti, ampak v pristojnosti Inšpektorata RS za okolje," je pojasnila Cizarjeva in dodala, da so prijavo odstopili republiškim inšpektorjem in z njo seznanili tudi policijo.
Cizarjeva pravi, da se poskušajo na prijave dokaj hitro odzvati in ukrepati, "a trenutno imamo le šest mestnih inšpektoric in inšpektorjev". "K temu dodajam, da moramo preveriti plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v približno 10.000 primerih in da v vlogi prekrškovnih organov ob rednem delu rešujemo še približno 10.000 primerov zahtev za sodno varstvo oziroma ugovorov na področju dela mestnega redarstva," je potožila glavna mestna inšpektorica.
