Ocena Ebe namreč po Jašovičevih besedah glede na izgubo v drugem delu lanskega leta ne ustreza več realnim potrebam po novem kapitalu, da bi banka izpolnila obe zahtevi nadzornikov. Banka Slovenije namreč zahteva, da doseže količnik temeljnega kapitala (Tier 1) devet odstotkov, zahteva v usklajeni evropski dokapitalizaciji pa je do 30. junija doseči prav tako devetodstotni količnik najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1).

400 milijonov evrov pomeni, da je banka s kapitalom tik nad zahtevano mejo, pravi prvi mož NLB. Glede na ocene poslovanja za letos, bi lahko z njo še absorbirali nekaj izgube. Če pa bi bila ta višja od pričakovanj, pa niti 400 milijonov evrov ne bi zadostovalo. Jašovič ocenjuje, da interes pri mednarodnih ustanovah in drugem največjem lastniku, belgijski KBC, še vedno obstaja. Zaveda pa se, da je v tako kratkem času nekaj mesecev moč ta projekt izpeljati le s tistimi partnerji, ki banko poznajo. Med temi je poleg obeh največjih lastnikov, države in KBC, omenil Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) in Mednarodno finančno korporacijo (IFC) iz skupine Svetovne banke.

Po Jašovičevih besedah obstaja realna možnost, da se najde rešitev, če bo med potencialnimi partnerji le dobra volja. Na besede finančnega ministra Janeza Šušteršiča, da pri dokapitalizaciji največje slovenske banke pričakuje sodelovanje vseh vpletenih strani, je zagotovil, da bo uprava z veseljem aktivno sodelovala pri iskanju partnerja za NLB. Ključna naloga uprave je, da postavi na mizo zaupanja vredne projekcije in verodostojno strategijo konsolidacije skupine. Že ta teden se bo po njegovih besedah zgodil prvi operativni sestanek na temo dokapitalizacije.

Od zaupanja do strategije in prihodnosti banke bo, tako Jašovič, odvisna tudi dokapitalizacijska cena delnice. Knjigovodska vrednost delnice je trenutno 87 evrov, pri lanski dokapitalizaciji pa je cena delnice dosegla celo 116 evrov. Če omenjeni potencialni dokapitalizatorji ne bodo uspeli doseči dogovora, je rezervni scenarij še vedno tudi javna prodaja delnic, imajo pa v upravi pripravljenih tudi nekaj drugih alternativnih scenarijev. Jašovič je med temi omenjal dodatno dezinvestiranje in pa tudi prihajajoče regulatorne spremembe, ki bodo omogočil manjše odpise kapitala v nekaterih primerih.

Velika izguba zaradi slabih posojil

Nova Ljubljanska banka (NLB) je lani pridelala 233 milijonov evrov izgube, potem ko je ta v letu 2010 znašala dobrih 183 milijonov evrov. Skupina NLB je medtem ustvarila 239 milijonov evrov izgube, potem ko je ta predlani dosegla 202 milijona. Glavni razlog za globoke izgube NLB ostaja velik prirast slabih posojil, ki banko sili v nove in nove odpise in rezervacije. Letos so te tako na ravni matične banke dosegle skoraj 467 milijonov evrov, na ravni skupine pa 520 milijonov evrov. S tem so bile nekoliko večje kot predlani.

"Poslovanje NLB in skupine NLB v letu 2011 je zaznamovala še vedno prisotna gospodarska kriza, ki se je odrazila v slabšanju kakovosti portfelja, slednji pa je posledično vplival na višji obseg rezervacij in oslabitev, ki so presegle ustvarjeni dobiček pred rezervacijami," so prek spletnih strani Ljubljanske borze danes sporočili iz banke. Kot je povedal Jašovič, je pozitiven signal dobičkonosno poslovanje pred rezervacijami. Dobiček pred rezervacijami na ravni banke je tako dosegel 189 milijonov evrov, na ravni skupine pa 253 milijonov evrov.

Izguba iz rednega poslovanja skupine je lani dosegla 266,85 milijona evrov, potem ko je leta 2010 znašala 226,97 milijona evrov. Na ravni matične banke je izguba iz rednega poslovanja lani dosegla 277,77 milijona evrov, leto prej pa 206,32 milijona evrov, je razvidno iz nerevidiranih letnih računovodskih izkazov banke in skupine. Banka NLB je v letu 2011 ustvarila 269,3 milijona evrov čistih prihodkov od obresti in 158,5 milijona evrov čistih neobrestnih prihodkov, na drugi strani pa je z ukrepi racionalizacije poslovanja uspela znižati stroške poslovanja na 238,8 milijona evrov.

Bilančna vsota matične banke znaša 13 milijard evrov, krediti nebančnemu sektorju 8,46 milijarde evrov, depoziti nebančnega sektorja pa 7,56 milijarde evrov. Ob koncu leta 2011 znaša celotni kapital skupine NLB (brez kapitala manjšinskih lastnikov) 976 milijonov evrov, količnik kapitalske ustreznosti skupine na dan 31. december pa je ocenjen na 11 odstotkov. Celotni kapital banke NLB znaša 956,9 milijona evrov, količnik kapitalske ustreznosti NLB pa je ocenjen na 10,2 odstotka.