Salbuchi meni, da je bila Gadafijeva smrt jasno sporočilo celemu svetu, ki pa se ne tiče le Libije. "Videli ste, da se je ameriška državna sekretarka Clintonova zelo jasno izrazila z besedami 'Prišli smo, videli, in umrl je', nato pa se je pričela smejati. To je sporočilo celemu svetu o tem, kako nov svetovni red v resnici deluje," je povedal Salbuchi in dodal, da se, kadar se zahodni vodje odločijo spremeniti režim, to dogaja skozi nasilje.
"Najprej napadejo državo tako, da jo označijo kot 'slabo', ter podpirajo lokalne teroriste in jih imenujejo za 'borce za svobodo'. Nato med civiliste prinesejo smrt in razkol, to pa rešujejo s sankcijami ZN. Takrat razširijo laži in jih imenujejo mnenje mednarodne skupnosti, naredijo invazijo v državo in jo 'osvobodijo', ukradejo nafto in to označijo za tuje investicije in obnovo," pojasnjuje Salbuchi.
Spletna stran Adriana Salbuchija
Ponovitev iraškega scenarija v Libiji?
Argentinec meni, da se bo v Libiji ponovil iraški scenarij po padcu Sadama Huseina, lahko pa bi bilo tudi hujše. "Menim, da je eden od razlogov za napad na Gadafijevo državo tudi ta, da je bil ubit tisti, ki je hotel uvesti zlati dinar, ki bi lahko postal najpomembnejše plačilno sredstvo v severni Afriki in na naftnem trgu," je povedal Salbuchi in dodal, da ne smemo pozabiti, da je Libija na devetem mestu po količini naftnih rezerv na svetu in ima največ rezerv v celi Afriki, tako da mu to "smrdi po nafti in pohlepu dela zahodnih korporacij".
Mafijci in teroristi najvišjega ranga
"Tudi mi imamo mafijce in teroriste najvišjega ranga, ki upravljajo s temi državami in 'dobrim' delom sveta,“ je dejal Salbuchi. ZDA, Francijo, Veliko Britanijo in zvezo NATO bi bilo po njegovem zato treba smatrati kot odgovorno za sektaško nasilje, ki bi se lahko zgodilo v Libiji. "V vsaki državi, tudi v Libiji, vedno obstaja približno polovica prebivalstva, ki je proti aktualni vladi," je dejal Salbuchi in vprašal, če bi morali napasti tudi Grčijo zaradi njihovih protestov.
Invazija v Libiji je za ekonomista le začetek, kot prva pa bi lahko sledila Sirija in Iran, zatem pa še Venezuela, Bolivija in Ekvador. "To je vrsta demokracije, ki jo ZDA, Francija in Velika Britanija želijo za ves svet," pravi Salbuchi.
