Generalna direktorica direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov Kovač Arhova je poleg tega izpostavila, da bi bilo treba odpreti tudi vprašanje t.i. zelene javno-finančne reforme.

Kovač Arhova je sicer obžalovala predčasni konec mandata te vlade, saj so zaradi tega zastali številni zakonski projekti, kot sta na primer zakon o davčnih blagajnah in popolnoma nova verzija zakona o obdavčitvi nepremičnin.

Vlada je sicer po njenih besedah zaradi omilitve posledic finančne krize na davčnem področju sprejela več ukrepov.

Sprejeli so več ukrepov

Tako so skrajšali rok vračila davka na dodano vrednost s 60 na 21 dni, kar je vplivalo na likvidnost, povečale pa so se tudi olajšave za investicije malih in mikro podjetij, kar je pripomoglo k temu, da gospodarski cikel ni popolnoma upadel. Med preostalimi ukrepi je navedla še povečanje trošarin in dvig splošne davčne olajšave.

Na vladni ravni je sicer zastal še predlog zakona o obdavčitvi bilančne vsote bank, katerega namen je bil sprostiti kreditni krč. Zato pa je zlasti davčna uprava zabeležila uspehe pri pobiranju davkov, poleg tega pa so uvedli administrativne olajšave in povečali učinkovitost pritožbenega postopka.

Slovenija je sicer skladno s cilji, določenimi v strateškem okviru EU, s spremembami dohodninske stopnje namenila posebno pozornost osebam s prejemki, ki ne presegajo 11.000 evrov letno. Poleg tega so bili na davčnem področju sprejeti ukrepi, usmerjeni v lažje zaposlovanje mladih. Ti ukrepi so sicer imeli določen učinek, niso pa sami zmanjšali stopnjo brezposelnosti. Kot dolgoročni ukrep pa je Kovač Arhova izpostavila povečanje prilivov v blagajno ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

Evropska komisija objavila, da imamo v Sloveniji visoke davke

Govornica je povzela tudi izsledke poročila Evropske komisije, ki za Slovenijo ugotavlja sorazmerno visok strošek obračunavanja davkov za gospodarstvo, visoko stopnjo sive ekonomije ter dejstvo, da je delo relativno visoko obdavčeno, zlasti iz naslova prispevkov delodajalcev.

Glede predloga o uvedbi dajatev na vse bančne transakcije v vseh državah članicah EU do leta 2012 je Kovač Arhova pojasnila, da so prosili za podaljšanje roka za podajo stališča in da na finančnem ministrstvu potekajo izračuni posledic uvedbe tovrstne dajatve.

Uvodoma je zbrane nagovoril generalni sekretar Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije Darko Končan. Če ne bi pri pripravi zakona o preprečevanju zamud pri plačilih prevladali posebni sebični interesi, bi bile zakonske spremembe že uveljavljene, je ocenil. Danes je prav zaradi te zamude stanje na področju plačilne nediscipline slabše kot denimo aprila, je dodal.

Končan se je dotaknil tudi preostale področne zakonodaje in med drugim izrazil pričakovanje, da so zadnje spremembe glede množičnega vrednotenja nepremičnin bolj življenjske in da bo zato sistem vrednotenja nepremičnin zares zaživel. Predvsem pa se je Končan vprašal o učinkovitosti pobiranja davkov v Sloveniji in navedel številne primere. "Vse to je razlog, da strnemo vrste," je dodal.