Pridobljene podatke bo uporabljalo vseh 16 nemških zveznih dežel, vlada pa deluje "povsem zakonito", zagotavlja Brunsova. Časnik Financial Times Deutschland je sicer poročal, da je vlada za informacije plačala tri milijone evrov, postopke proti domnevnim utajevalcem pa bi lahko sprožili že prihodnji mesec.
Nemčija je po nekaterih poročilih leta 2009 zbrala okoli 1,6 milijarde evrov od ljudi, ki so denar skrili na račune v Švici in Liechtensteinu. Do informacij je prišla z nakupom od bank ukradenih podatkov, s tem pa se je zapletla v spor z omenjenima državama.
Leta 2008 je nekdanji zaposleni v največji luksemburški banki nemškim organom za pet milijonov evrov prodal podatke o računih nemških državljanov. Izbruhnila je afera, ki je sprožila preiskave številnih poslovnežev, medijskih in športnih zvezd. Med drugim so obsodili tudi nekdanjega prvega moža Deutsche Post Klausa Zumwinkela.
Nemško ustavno sodišče je sicer pritrdilo mnenju, da je tak način uporabe podatkov zakonit.
