Kot je pojasnil, so v dokumentu o razvojnih prioritetah vlade v letih 2011 in 2012 navedene prioritete, ukrepi, cilji, nosilci nalog ter rok za njihovo izvedbo.
V sklopu prve prioritete je predsednik vlade izpostavil konsolidacijo javnih financ. Gre za postopno zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2013. To je edina izjema v okviru vladnega rokovnika, pravi Pahor.
Na srečanju so se zavzeli za stabilizacijo javnega dolga brez dodatnih davčnih bremen, za financiranje razvoja in potrebne infrastrukture, za ukrepe, ki so povezani s povečanjem črpanja sredstev neposredno iz razpisov Evropske komisije, in za večjo učinkovitost porabe proračunskih sredstev.
Pri drugi prioriteti, izboljšanju plačilne discipline, je Pahor pojasnil, da gre za določitev obveznih, razumnih plačilnih rokov, omejitev možnosti uveljavljanja odbitnega davka na dodano vrednost samo za račune, ki so poravnani v zakonskem roku. Predsedniki koalicijskih strank in krizni ministri so se zavzeli za uvedbo menice kot instrumenta zavarovanja plačil do podizvajalcev in za izločanje iz razpisov tistih izvajalcev, ki nimajo poravnanih vseh svojih obveznosti do podizvajalcev.
Tretja prioriteta je učinkovitejši pregon gospodarskega kriminala. Vlada si je za cilj zadala štiri novele zakonov, s katerimi bo dosegla razširjen zaseg in odvzem premoženja z obrnjenim dokaznim bremenom, pospešitev kazenskih postopkov, določitev javnofinančnih kaznivih dejanj, ustanovitev specializiranih tožilstev in specializiranih oddelkov sodišč za pregon ter obravnavo gospodarskega in organiziranega kriminala.
Pri četrti prioriteti, izboljšanju pogojev za delovanje dobrih podjetij Pahor izpostavlja, da v Sloveniji nimamo le slabih podjetij, temveč tudi vse več dobrih. Ker zaenkrat kaže na konjukturo v slovenskih izvoznih partnericah, je to treba po njegovih besedah izkoristiti in omogočiti hitrejše prestrukturiranje slovenskih podjetij, ki so na eni strani zabredla v težave, imajo pa zdrava razvojna jedra.
Peta prioriteta določa izboljšanje delovanja trga dela. Po Pahorjevih besedah gre za poenotenje obveznosti in pravic različnih vrst zaposlitvenih razmerij prek socialnega dialoga. Ta mora po ocenah premiera postati bolj konstruktiven in bolj pregleden. Poleg tega želi vlada v sklopu pete prioritete doseči stimulativnejši plačni sistem. Kot enega od ukrepov je Pahor navedel tudi postopno povečevanje minimalne plače, pri čemer dodaja, da ta ukrep ostaja diskutabilen.
Vlada si je kot zadnjo prioriteto zastavila izpeljavo strukturnih ukrepov in socialne prilagoditve. Po besedah premiera bodo storili vse, da se v primeru referenduma o pokojninski reformi ljudi prepriča v njeno koristnost in nujnost. Pod zadnjo prioriteto vlade sodijo tudi zagotovitev vzdržnosti zdravstvenega sistema, izboljševanje kakovosti storitev javne službe in večja prilagoditev javnih izvajalcev potrebam prebivalstva.
Pahor je pojasnil, da bodo ta dokument v torek predstavili na kolegiju predsednika vlade, zatem pa ga bodo obravnavali na vladi. Če bo še kakšna politična dilema, jo bodo razčistili, nadalje pa jo bodo obravnavali na koalicijskem vrhu ta mesec.
Na torkovem kolegiju bodo koalicijski partnerji naredili pregled tistih odprtih političnih vprašanj, ki jih je treba še razčistiti.
Pahor je poudaril, da vlado v letu in pol, če bodo volitve redne in ne vidi razloga, da ne bi bile, čaka trdo delo.
