Regent, sicer vodja biološkega laboratorija pri Centru za forenzične raziskave, je opozoril, da ob odkritju trupel niso bili odvzeti brisi z vratov obeh otrok. S tem je bila po njegovem zamujena priložnost, da bi morda odkrili biološke sledove storilca kaznivega dejanja.
Kot je še opozoril, je bila posteljnina premeščena in nakopičena v kotu sobe, kar s strokovnega vidika ni primeren način zavarovanja, poleg tega pa se je v sobi po smrti otrok nahajalo več oseb. Od sodišča tudi niso dobili natančnejših navodil, kaj naj preiskujejo, vse biološke sledi pa bi bilo po njegovem nemogoče analizirati. Zato so analizirali tiste vzorce, za katere se jim je zdelo najbolj verjetno, da bi na njih lahko našli biološke sledove morebitnega storilca, je dejal.
Če bi z iskanjem nadaljevali in analizirali sledi z večjih površin, bi sledove tretje osebe, recimo reševalcev, v stanovanju gotovo našli, je še pojasnil. Najdba bioloških sledov tretje osebe v stanovanjih po njegovih besedah s forenzičnega stališča ni nekaj presenetljivega, saj je DNK lahko v stanovanje tudi prinesena.
Dežurni policist Sebastjan Nedoh, ki je opravljal ogled kraja, je pojasnil, da so za odvzem prstnih sledov sicer pristojni forenziki. Za odvzem prstih odtisov se v tem primeru niso odločili, ker je bilo na kraju storitve kaznivega dejanja že veliko ljudi, kraj sam pa je bil spremenjen. Kdo je odločal o odvzemanju prstnih odtisov, Nedoh ni vedel.
Da na kraju kaznivega dejanja na truplih obeh otrok niso iskali prstnih odtisov, je potrdil tudi dežurni kriminalistični tehnik Jure Grilc. Kot je pojasnil, take odtise navadno odvzemajo na institutu za sodno medicino.
Sodišče je zaslišalo še dežurno preiskovalno sodnico Tatjano Cvetičanin. Kot je dejala, je sprva posumila, da bi se otroka lahko zastrupila. Preiskovanje je sicer zaupala policistom, tako da si kopalnice in dnevne sobe ni podrobneje ogledala, je dejala.
Odvetnik obtožene Branko Gvozdič je ob koncu obravnave opozoril, da je najverjetneje prišlo do napak pri zbiranju in zavarovanju dokazov.
