„Etnične razlike so se poglobile, saj se ljudje niso mogli vrniti domov. Med drugim se niso mogli vrniti niti v Srebrenico, kjer je bila najhujša oblika etničnega čiščenja,“ je še dodal Siljadžić.
Siljadžić je razmere po vojni komentiral le dan po tem, ko je Karadžić na haaškem sodišču dejal, da je bil vzrok, zaradi katerega so se Srbi odločili za vojno, „svet in pravičen“. Bosansko-hercegovski politik je še dodal, da so težave BiH poglobljene predvsem zato, ker svet ni implemetiral mirovne pogodbe, ki je končala vojno, in beguncem dovolil, da se vrnejo domov.
Za težave v bosansko-hercegovski vladi je okrivil srbske zakonodajalce, ki volijo kot etnična skupina v parlamentu in onemogočajo napredek. „Če nam to uspe preprečiti, bomo v BiH dejansko imeli demokracijo in ne več „etnokracije“,“ je dodal Siljadžić.
Nekdanji visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino, lord Paddy Ashdown, pa je Amanpourjevi zaupal, da je bil Daytonski sporazum uspešen. „V desetih letih smo v BiH dosegli večji napredek kot v Severni Irski v 36 letih,“ je poudaril Ashdown. Ob tem pa je vseeno priznal, da BiH od leta 2006 hodi nazaj. „Moramo končati naše delo. Opravili smo, vsaj tako menim, osem desetin dela do leta 2006, vendar pa so se stvari nemudoma poslabšale, ko Bruselj in mednarodna skupnost nista bila več tako pozorna,“ je še dodal Ashdown.
Nekdanji visoki predstavnik dvomi, da bi v BiH lahko ponovno izbruhnila vojna. „Osrednjo skrb predstavlja predvsem to, da bi BiH lahko zdrsnila v črno luknjo korupcije in kriminala.“
