Gre za člana izvršnega odbora DeSUS Draga Štefeta, ki že od leta 2002 sedi tudi v nadzornem svetu podjetja Vodnogospodarskega podjetja (VGP) Kranj, še najmanj do konca leta 2008 pa mu je po javno dostopnih podatkih tudi predsedoval. Pri tem je treba opozoriti, da kranjsko VGP s posli, ki jih podjetju dodeljuje ministrstvo za okolje, ustvari večino prometa. Tako so podjetju leta 2008 storitve, ki jih je opravilo za ministrstvo, prinesle pet od skupaj sedmih milijonov prihodkov. VGP Kranj je tako od vseh šestih koncesionarjev daleč najbolj odvisno od pogodb, ki jih podpisuje z Erjavčevim ministrstvom.
Je torej možno, da je ministrstvo za okolje uredbo, ki jo je spisalo že septembra, dalo na "hladno" tudi zaradi strankarskih povezav med ministrom in nadzornikom enega od koncesionarjev? "Dajte no, lepo vas prosim," je včeraj odgovoril Drago Štefe. "Kolikor sem obveščen, se po veljavni zakonodaji koncesijsko razmerje podaljša za največ leto dni tudi po izteku pogodbe. VGP Kranj bo dela opravljalo še do oktobra. Z Erjavcem nikoli nisem govoril o tem," je še v kratkem telefonskem pogovoru dodal Štefe.
Pri tem je zanikal neuradne informacije, da naj bi kranjsko podjetje financiralo DeSUS. "VGP Kranj stranki ni dalo niti evra. Vsaj jaz o tem ne vem ničesar," je poudaril Štefe. Tako iz VGP Kranj, ki ga vodi njegov večinski lastnik Srečko Šamperl, kot s sedeža DeSUS včeraj na vprašanje, ali je podjetje v zadnjih dveh letih financiralo stranko ali katero od njenih volilnih kampanj, nismo dobili odgovora.
Že pred časom smo poročali, da na Erjavčevem ministrstvu do konca leta vladi niso predlagali sprejetja uredbe, ki bi jim omogočila, da bi koncesionarje za urejanje voda za letos izbrali z javnimi razpisi. Tega niso storili, čeprav so celo v predlog uredbe zapisali, da so veljavne pogodbe že najmanj tri leta neskladne z evropskim in slovenskim pravom. To je pomenilo, da so obstoječi koncesionarji, čeprav so se pogodbe iztekle konec lanskega leta, od države dobili dodaten "bonus". Po stari, še vedno veljavni uredbi namreč lahko dela s področja urejanja voda za državo opravljajo še leto dni po izteku pogodb.
To bo šestim podjetjem, ki so v večinski lasti zasebnikov, natančneje bodisi njihovih menedžerjev bodisi privatizacijskih ali gradbenih mogotcev, omogočilo dodatne zaslužke iz državnega proračuna. Po dostopnih podatkih je ministrstvo za okolje samo lani za področje urejanje voda prek koncesijskih in drugih pogodb namenilo skoraj 25 milijonov evrov, že letos pa je država za ta namen v proračuna rezervirala še sedem milijonov evrov več.
